Staroitalska pisava: Razlika med redakcijama

'''Staroitalska pisava''' je ena od več sedaj izumrlih [[abeceda|abecednih]] sistemov, ki je bil v rabi na [[Apeninski polotok|Apeninskem polotoku]] v antiki za različne [[indoevropski jeziki|indoevropske jezike]] (v glavnem za [[italski jeziki|italske]]) in neindoevropske jezike (npr. [[etrurščina|etrurščine]] ([[etruščanščina|etruščanščine]])). Abecede so izpeljane iz [[Evbeja|evbejske]] [[stara grščina|starogrške]] [[arhaične grške abecede|kumske abecede]], ki se je rabila na otoku [[Ischia]] in polisu [[KumaKume (polis)|KumiKume]] v [[Neapeljski zaliv|Neapeljskem zalivu]] v 8. stoletju pr. n. št.{{navedi vir|date=2015-02}}

Ni znano ali se je proces prilagoditve iz [[grška abeceda|grške abecede]] začel v [[Italija|Italiji]] v prvi grški koloniji v polisu [[KumaKume (polis)|Kume]] ali v [[Grčija|Grčiji]], oziroma [[Mala Azija|Mali Aziji]]. V vsakem primeru je bila to [[arhaične grške abecede|zahodnogrška abeceda]]. V abecedah na zahodu je imela črka X glasovno vrednost {{IPA|[ks]}}, Ψ je bila {{IPA|[kʰ]}} – v etrurščini je bil X = {{IPA|[s]}}, Ψ = {{IPA|[kʰ]}} ali {{IPA|[kχ]}} (Rix 202–209).