Grška temna doba: razlika med redakcijama

odstranjenih 124 zlogov ,  pred 4 leti
m
m+/dp/+p
(Bot: Datoteka Dark_Age_Greece_Map.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi Copyright violation: per image summary: scanned from the Penguin Historical Atlas of Ancient Greece. Odstranjevanje.)
m (m+/dp/+p)
{{infopolje Arheološka kultura
{{Infobox archaeological culture
|name = Grška temna doba
|map =
|followedby = [[arhaična Grčija]]
}}
{{Historyzgodovina of GreeceGrčije}}
 
'''Grška temna doba''', ki se imenuje tudi '''grški srednji vek''' ali '''Homerjeva doba''' (po legendarnem pesniku [[Homer]]ju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa) <ref>{{cite web|url=http://www.hellenicfoundation.com/History.htm |title=The History of Greece |website=Hellenicfoundation.com |date= |accessdate=2016-01-04}}</ref>, je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 predpr. našimn. štetjemšt. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju predpr. našimn. štetjemšt.
 
Arheološki dokazi kažejo zelo razširjen propad bronastodobne civilizacije v vzhodnem sredozemskem svetu na začetku obdobja, saj so bile velike mikenske palače in mesta uničeni ali zapuščeni. Približno takrat je bila [[Hetiti|hetitska]] civilizacija resno motena in mesta od [[Troja|Troje]] do [[Gaza (mesto)|Gaze]] so bila uničena. Po razpadu je revna in manjša naselja pestila lakota in prebivalci so se začeli odseljevati. V Grčiji se je prenehala uporabljati [[linearna pisava B]] za grški jezik, ki so jo uporabljali mikenski birokrati. Dekoracija na grški lončenini po okoli 1100 pred našim štetjem ni bila več figurativna mikenska keramika, omejena je bila na enostavnejše, geometrijske vzorce (1000–700 pr. n. št.).
 
== Vzroki propada ==
V 11. stoletju pred našim štetjem je ozemlje Grčije iz visoko organizirane in razvite civilizacije v tej dobi prešlo v obdobje upadanja, zato je nastala teza o dorski selitvi, ki naj bi pomenila prihod prvih Grkov na celinsko Grčijo. Po tej tezi naj bi z območja osrednjega [[Balkan]]a na njegova južna območja pridrlo pleme Dorcev, kar naj bi bil samo eden od številnih premikov prebivalstva v tem obdobju in je povzročila kaotično stanje v Sredozemlju. Dorci naj bi uničili mikensko civilizacijo, zatrli mikenski način življenja in prinesli novo kulturo, ki se kaže v glavnih značilnostih temne dobe Grčije.
 
V 11. stoletju predpr. našimn. štetjemšt. je ozemlje Grčije iz visoko organizirane in razvite civilizacije v tej dobi prešlo v obdobje upadanja, zato je nastala teza o dorski selitvi, ki naj bi pomenila prihod prvih Grkov na celinsko Grčijo. Po tej tezi naj bi z območja osrednjega [[Balkan]]a na njegova južna območja pridrlo pleme Dorcev, kar naj bi bil samo eden od številnih premikov prebivalstva v tem obdobju in je povzročila kaotično stanje v Sredozemlju. Dorci naj bi uničili mikensko civilizacijo, zatrli mikenski način življenja in prinesli novo kulturo, ki se kaže v glavnih značilnostih temne dobe Grčije.
To teorijo izpodbijajo novejša raziskovanja, od katerih je najpomembnejše dešifriranje [[linearna pisava B|linearne pisave B]], najstarejše danes znane oblike grščine, ki so jo uporabljali prebivalci mikenske civilizacije. Ta raziskovanja so sprožila dilemo o tradicionalni predstavi prvih grških Dorcev, ki so prišli s severa. Glede na to, da je vsaj del prebivalcev Miken govoril grško in da je to, kar je bilo pozneje opredeljeno kot dorsko narečje, podobno linearni pisavi B, se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je pleme Dorcev govorilo isti ali podoben jezik kot Mikenci. Iz tega izhaja, da v Grčiji v tem obdobju sploh ni bila spremenjena etnična sestava prebivalstva. To kaže tudi legendarna tradicija o propadu Miken, ki govori o ''vrnitvi Heraklidov'' v Grčijo iz Doride, kamor so jih pregnali vladarji [[Pelops]]ove dinastije. Po legendi so Heraklidi ponovno osvojili Mikene na koncu 12. stoletja pred našim štetjem, točno 1104 pred našim štetjem, to je 80 let po osvajanju [[Troja|Troje]].
 
To teorijo izpodbijajo novejša raziskovanja, od katerih je najpomembnejše dešifriranje [[linearna pisava B|linearne pisave B]], najstarejše danes znane oblike grščine, ki so jo uporabljali prebivalci mikenske civilizacije. Ta raziskovanja so sprožila dilemo o tradicionalni predstavi prvih grških Dorcev, ki so prišli s severa. Glede na to, da je vsaj del prebivalcev Miken govoril grško in da je to, kar je bilo pozneje opredeljeno kot dorsko narečje, podobno linearni pisavi B, se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je pleme Dorcev govorilo isti ali podoben jezik kot Mikenci. Iz tega izhaja, da v Grčiji v tem obdobju sploh ni bila spremenjena etnična sestava prebivalstva. To kaže tudi legendarna tradicija o propadu Miken, ki govori o ''vrnitvi Heraklidov'' v Grčijo iz Doride, kamor so jih pregnali vladarji [[Pelops]]ove dinastije. Po legendi so Heraklidi ponovno osvojili Mikene na koncu 12. stoletja predpr. našimn. štetjemšt., točno 1104 predpr. našimn. štetjemšt., to je 80 let po osvajanju [[Troja|Troje]].
Mikenci so na vrhuncu razcveta svoje civilizacije trgovali z Egiptom, Afriko, Malo Azijo, Hispanijo in črnomorskimi naselbinami, kar je dokazano z najdbami mikenskih predmetov po vsem sredozemskem prostoru. Velike selitve prebivalstva in velika negotovost, ki so jo prinesla pomorska ljudstva (omenjena so v egipčanskih dokumentih), so imele za posledico, da je trgovina po Sredozemskem morju slabela in končno povsem zamrla. To je zelo vplivalo na Mikene, saj je morala kultura, zaprta na majhnem prostoru, iskati druge načine, da se obdrži. Mikenska zemlja nikoli ni bila posebej plodna in ni omogočala preživljanja številnega prebivalstva, navajenega na obilje. Mikenska kraljestva so se zato začela bojevati med seboj, kar je izzvalo delni propad in končno zlom večine med njimi (npr. spor med Tebami in Argosom). Sledi teh dogodkov kažejo najdene grobnice, ki so v tem času v glavnem enotno oblikovane.
 
Mikenci so na vrhuncu razcveta svoje civilizacije trgovali z Egiptom, Afriko, Malo Azijo, Hispanijo in črnomorskimi naselbinami, kar je dokazano z najdbami mikenskih predmetov po vsem sredozemskem prostoru. Velike selitve prebivalstva in velika negotovost, ki so jo prinesla pomorska ljudstva (omenjena so v egipčanskih dokumentih), so imele za posledico, da je trgovina po Sredozemskem morju slabela in končno povsem zamrla. To je zelo vplivalo na Mikene, saj je morala kultura, zaprta na majhnem prostoru, iskati druge načine, da se obdrži. Mikenska zemlja nikoli ni bila posebej plodna in ni omogočala preživljanja številnega prebivalstva, navajenega na obilje. Mikenska kraljestva so se zato začela bojevati med seboj, kar je izzvalo delni propad in končno zlom večine med njimi (npr. spor med Tebami in Argosom). Sledi teh dogodkov kažejo najdene grobnice, ki so v tem času v glavnem enotno oblikovane.
V 12. stoletju pred našim štetjem Mikene niso bile več sijajna in bogata civilizacija, pod vplivom zunanjih dejavnikov, ki so bili povod za medsebojne boje, je izgubila svoj sijaj. Danes ni razloga, da ne bi verjeli, da so mikenski Grki napadli Trojo zaradi njenega strateškega položaja; celo vemo, kako je vojna potekala in kako so se bojevniki vračali (npr. [[Odisej]] in [[Ajgist]]). Ob vrnitvi so naleteli na popolnoma drugačno podobo Grčije, kot je bila takrat, ko so jo zapustili.
 
V 12. stoletju predpr. našimn. štetjemšt. Mikene niso bile več sijajna in bogata civilizacija, pod vplivom zunanjih dejavnikov, ki so bili povod za medsebojne boje, je izgubila svoj sijaj. Danes ni razloga, da ne bi verjeli, da so mikenski Grki napadli Trojo zaradi njenega strateškega položaja; celo vemo, kako je vojna potekala in kako so se bojevniki vračali (npr. [[Odisej]] in [[Ajgist]]). Ob vrnitvi so naleteli na popolnoma drugačno podobo Grčije, kot je bila takrat, ko so jo zapustili.
V sodobni znanosti se je pojavila tudi teorija, da je padec mikenske civilizacije predvsem posledica notranjih bojev. Moč palač v "klasični dobi" mikenske civilizacije je bila odvisna od porazdelitve presežka izdelkov, ker so vsi izdelki z enega območja prihajali v osrednjo palačo, od koder so jih razdeljevali, kar potrjuje tezo sodobne ekonomske znanosti, da je pomembnejši nadzor nad razdeljevanjem izdelkov kot nadzor nad proizvodnjo. Ko palač ni bilo več, je bila gospodarska struktura popolnoma spremenjena: od 12. do 10. stoletja pred našim štetjem osnova ekonomije ni več trgovina, saj Grčija ni imela več nobenih povezav z zunanjim svetom, kar je dokazano s predmeti ali njihovim deli, najdenimi iz tega obdobja.
 
V sodobni znanosti se je pojavila tudi teorija, da je padec mikenske civilizacije predvsem posledica notranjih bojev. Moč palač v "klasični dobi" mikenske civilizacije je bila odvisna od porazdelitve presežka izdelkov, ker so vsi izdelki z enega območja prihajali v osrednjo palačo, od koder so jih razdeljevali, kar potrjuje tezo sodobne ekonomske znanosti, da je pomembnejši nadzor nad razdeljevanjem izdelkov kot nadzor nad proizvodnjo. Ko palač ni bilo več, je bila gospodarska struktura popolnoma spremenjena: od 12. do 10. stoletja predpr. našimn. štetjemšt. osnova ekonomije ni več trgovina, saj Grčija ni imela več nobenih povezav z zunanjim svetom, kar je dokazano s predmeti ali njihovim deli, najdenimi iz tega obdobja.
 
== Sredozemske vojne in pomorska ljudstva ==
 
V tem času so bili veliki upori v več delih vzhodnega Sredozemlja, poskušali so zrušiti obstoječa kraljestva, kar je bila posledica gospodarske in politične nestabilnosti, ki je obkrožala ljudi, pretresenih zaradi lakote in stiske. Del hetitskega kraljestva so napadla in osvojila tako imenovana pomorska ljudstva, katerih izvor so morda različni deli Sredozemlja, kot so [[Črno morje]], [[Egejsko morje]] in [[Anatolija|anatolske]] regije, kar še vedno ni pojasnjeno. V 13. in 12. stoletju predpr. našimn. štetjemšt. so napisi in okrasje v [[Karnak]]u in [[Luksor]]ju edini vir za "»pomorska ljudstva"«, izraz, ki so ga uporabljali [[Egipčani]] in je zapisan v bahavih opisih egiptovskih vojaških uspehov: <ref>Sandars (1978).</ref>
 
:''Tuje dežele ... so kovale zaroto na svojih otokih. Naenkrat so se dežele razšle, raztresene so bile v vojni. Nobena dežela ni imela svoje vojske ... Njihova povezava so bili [[Filistejci|Peleset]] ali [[Pelazgi]], [[Tevkri|Tjeker]], [[Sikkelijci|Šakalša]], [[Danajci|Denuna]] in [[Oski|Vašeš]]. <ref>Edgerton and Wilson (1936), pl&nbsp;46, p.&nbsp;53; and J. Wilson, "Egyptian Historical Texts" in Pritchard, ''Ancient Near Eastern Texts Relating to the Old Testament'' (3rd&nbsp;ed., 1969).</ref>
[[File:3141 - Athens - Stoà of Attalus Museum - Model granaries - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 9 2009.jpg|thumb|250px|Zaboj v obliki skednja – geometrični slog. Na ogled je v muzeju Stara agora v Atenah, v [[Atal|Atalovi]] stoi. Je iz zgodnjegeometričnega groba z žaro bogate nosečnice, 850 pr. n. št.]]
 
Ob razpadu palačnih centrov niso bile več zgrajene veličastne kamnite zgradbe, tudi stenskega slikarstva ni bilo več; pisanje v linearni pisavi B je prenehalo, vitalne trgovinske povezave so se izgubile, opuščali so mesta in vasi. Prebivalstvo Grkov se je zmanjšalo <ref>Snodgrass 1971:360-68.</ref> in svet organiziranih državnih vojsk, kraljev, uradnikov in porazdelitveni sistemi so izginili. Večino informacij o obdobju imamo iz grobišč in grobnih pridatkov v njih. V kolikšni meri najzgodnejši grški literarni viri, Homerjevi epi (8.–7. stoletje predpr. našimn. štetjemšt.) in [[Heziod]]ova pesnitev ''Dela in dnevi'' (8.–7. stoletje predpr. našimn. štetjemšt.), opisujejo življenje 9. in 8. stoletja, je še vedno nerazrešeno vprašanje.
 
Razdrobljena, lokalizirana in samostojna kultura ni bila več zapletena, raznovrstna v lončarskih slogih, pogrebnih praksah in poselitveni strukturi, zato so posplošitve o "družbi temne dobe" zavajajoče. <ref>"The most striking feature of the Dark Ages is its regionalism, its material diversity" (James Whitley, "Social Diversity in Dark Age Greece", ''The Annual of the British School at Athens'' '''86''' [1991:341–365]) p.&nbsp;342, 344ff.</ref> Tolosi, ki so jih našli v Tesaliji in na Kreti, so iz starejše železne dobe, drugje pa jih niso našli, upepelitev je bila prevladujoč obred v Atiki, v bližnji Argolidi pa skeletni <ref>Snodgrass 1971:140–212.</ref> Nekatera nekdanja mesta mikenskih palač, kot sta [[Argos]] ali [[Knosos]], so bila še naprej naseljena; dejstvo, da so na druga mesta doživela velik razvoj v generaciji ali dveh, preden so bila zapuščena, James Whitley povezuje z družbeno organizacijo, ki temelji na osebni karizmi posameznika in je sama po sebi nestabilna: s tega vidika razlaga Lefkandi. <ref>Whitley 1991.</ref>
== Pomikenski Ciper ==
[[File:Early Geometric Jewelry from the Aeropagus of Athens. Ancient Agora Museum of Athens.jpg|thumb|300px|Najdeni predmeti so iz zgodnjegeometričnega žarnega groba noseče ženske, iz Aeropagusa, okoli 850 pr. n. št., Muzej Stara agora (Atene); razstavni predmet 14–16: zlati prstani; predmeti 17–19: zlati prstani; 20: par zlatih uhanov trapezoidne oblike]]
 
Ciper je bil naseljen s [[Pelazgi]] in [[Feničani]], ki so se jim pridružili v tem obdobju in zgradili prva grška naselja. Lončenina na Cipru kaže najelegantnejši nov lončarski slog 10. in 9. stoletja predpr. našimn. štetjemšt., ciprsko-feničanski slog črno na rdečem <ref>N. Schreiber, ''The Cypro-Phoenician Pottery of the iron Age'', 2003</ref> majhnih bučk in vrčev za hrambo dragocene vsebine, verjetno dišečega olja. Skupaj z izrazito grškoevbojskimi keramičnimi izdelki so veliko izvažali in jih najdemo v levantskih mestih, tudi v [[Tir, Libanon|Tir]]u in notranjosti v poznem 11. in 10. stoletju. Ciprske kovine so menjali na Kreti.
 
== Družba ==
 
Verjetno je bila Grčija v tem obdobju razdeljena na neodvisne regije sorodstvenih skupin in plemiških družin ''[[oikos]]'' ali gospodinjstev, izvor poznejših ''[[polis]]ov''. Izkopavanja temnodobnih skupnosti, kot je Nihorija na Peloponezu, so pokazala, kako je bilo bronastodobno mesto opuščeno 1150 pred našim štetjem, nato pa se je ponovno pojavilo kot majhna vas 1075 pred našim štetjem. V tem času je tam živelo le okoli 40 družin z veliko dobre kmetijske zemlje in paše za živino. Ostanki stavbe iz 10. stoletja, tudi [[megaron]] na vrhu grebena, so povzročili ugibanja, da je to poglavarjeva hiša. To je večja struktura od tiste, ki jo obdaja, vendar je še vedno izdelana iz enakih vrst materiala (blatna opeka in slamnata streha). To je bil morda kraj verskega pomena ali komunalna shramba hrane. Visokega položaja posameznika v temni dobi v resnici ni bilo, njihov življenjski standard ni bil bistveno višji od drugih v njihovi vasi. Večina Grkov ni živela na osamljenih kmetijah, temveč v majhnih naseljih. Verjetno je bil tako kot na začetku zgodovinskega obdobja 200 ali 300 let pozneje glavni gospodarski vir za vsako družino prednikovo zemljišče, ''kleros'' ali vrtiček; brez tega se človek ni mogel poročiti.
 
== Grobovi v Lefkandiju ==
[[File:Protogeometric building.jpg|thumb|Protogeometrična zgradba in pokopališče Tumba v Lefkandiju]]
 
Lefkandi na otoku Evboja je bilo uspešno naselje v pozni bronasti dobi <ref>{{cite web|url=http://lefkandi.classics.ox.ac.uk/publications.html |title=Excavations at Lefkandi: Publications |website=Lefkandi.classics.ox.ac.uk |date= |accessdate=2016-01-04}}</ref>, ki je morda stara [[Eretrija]]. <ref>The candidates and their opponents are noted in Fox 2008:51 note 23.</ref> Prav hitro si je opomoglo po razpadu mikenske kulture in pri izkopavanjih leta 1981 so v enem grobišču našli največjo stavbo iz 10. stoletja predpr. našimn. štetjemšt., še neznano iz Grčije. <ref>M. R. Popham, P. G. Calligas, and L. H. Sackett, (eds.), ''Lefkandi II: the Protogeometric Building at Toumba, Part&nbsp;2. The Excavation, Architecture and Finds,'' BSA Suppl. vol. 23, Oxford 1993.</ref> Včasih jo imenujejo ''heroon'', to je dolga ozka stavba, 50 x 10 metrov, ki je imela dva pogrebna jaška. V enem so bili štirje konji, v drugem je bil upepeljeni moški, pokopan s svojim železnim orožjem in žensko, močno okrašeno z zlatim nakitom. <ref>Edward Bispham, Thomas Harrisom, Brian A. Sparkes, ''Ancient Greece and Rome'', page 89, The Edinburgh Companion, Ed 2006.</ref> Moške kosti so bile v bronasti posodi iz Cipra z lovskim prizorom na obodu. Ženska je imela z zlatom prevlečene zvitke v laseh, prstane, zlat prsni oklep, družinsko ogrlico (izdelano kot ciprska ali bližnjevzhodna ogrlica pred 200–300 let pred tem pokopom) in slonokoščeno bodalo na glavi. Konji so bili najbrž žrtvovani, nekateri mislijo, da imajo železne delce v ustih. Ni ohranjenih dokazov, ki bi pokazali, ali je bila stavba zgrajena kot hiša za pokop ali je oseba v grobu junak ali lokalni poglavar, pokopan v svoji veliki hiši; res pa je, da je bila hiša kmalu porušena in ostanki uporabljeni za oblikovanje približno krožne gomile čez steno iz štorov.
 
V naslednjih nekaj letih, približno 820 pred našim štetjem, so upepelili in pokopali bogate člane skupnosti blizu vzhodnega dela stavbe podobno kot kristjani, ki so jih poskušali pokopati blizu groba svetnika; uvoženi predmeti, ki so jih našli v več kot 80 nadaljnjih grobovih, v primerjavi z drugimi bližnjimi pokopališči v Lefkandiju, na katerih takih predmetov ni bilo, potrjujejo trajno tradicijo elite.
== Konec ==
[[File:AGM Ancient Greek Pair of Terracotta Boots.jpg|thumb|250px|Antični grški par škornjev iz terakote. Zgodnja geometrična doba, iz groba kremirane ženske, 900 pr. n. št. Muzej Stara agora, Atene.]]
 
Arheološki podatki iz mnogih krajev kažejo, da je gospodarsko okrevanje Grčije dobro napredovalo do začetka 8. stoletja predpr. našimn. štetjemšt. Pokopališči [[Keramejk]] v Atenah ali Lefkandi ter svetišča v Olimpiji, nedavno najdeno v Delfih, ali Herajon na Samosu, prvi od ogromnih samostojnih templjev, so bogati opremljeni s pridatki, tudi s predmeti z Bližnjega vzhoda, Egipta in Italije, narejeni iz eksotičnih sestavin, kot sta [[jantar]] in [[slonovina]]. Tudi izvoz grške lončenine je dokazal stik z Levantom na krajih, kot je Al Mina in [[villanovanska kultura]] severno od Rima. Okrasje na keramiki postaja vse bolj zapleteno in vključuje geometrično umetnost, pa tudi zgodbe iz Homerjevih epov. Železno orodje in orožje postajata boljše kakovosti, medtem ko je obnovljena sredozemska trgovina prinesla nove zaloge bakra in kositra ter številne dovršene bronaste predmete, kot so tripodi. <ref>Homer, ''Iliad''&nbsp;XXIII</ref> Na drugih obalnih območjih Grčije poleg Evboje so bile ponovno gospodarske in kulturne izmenjave na vzhodnem in osrednjem Sredozemlju, kjer se je skupnost razvila in so vladale elitne skupine aristokratov in ne sam ''[[basileus|bazilej]],'' kralj ali poglavar kot v prejšnjih obdobjih. <ref>J.N. Coldstream, ''Geometric Greece: 900&ndash;700&nbsp;BCE'' 1979</ref>
 
== Nov sistem pisave ==
 
V srednjem do poznem 8. stoletju predpr. našimn. štetjemšt. so Feničani sprejeli nov abecedni sistem. Grki so prilagodili feničanski sistem pisanja, zlasti uvedbo znakov za samoglasnike, in s tem ustvarili prvo resnično abecedno pisavo. Nova abeceda se je hitro razširila po vsem Sredozemlju in je bila uporabljena za pisanje ne le grščine, ampak tudi [[frigijščina|frigijščine]] in drugih jezikov v vzhodnem Sredozemlju. Ko je imela Grčija kolonije zahodno proti Siciliji in v Italiji ([[Ischia|Pitekuze]], [[Kume (polis)|Kume]]), se je vpliv njihove nove abecede še razširil. Keramični evbojski artefakti imajo vpisanih nekaj vrstic v grški abecedi, ki se nanaša na Nestorjev pokal, odkrit v grobu na Ischii (Pitekuze), in izvirajo iz okoli 730 pred našim štetjem; zdi se, da je najstarejši pisni vir Iliada. [[Etruščani]] so imeli korist zaradi inovacij: stara italska[[staroitalska pisava]] se je širila po vsej Italiji od 8. stoletja predpr. našimn. štetjemšt. dalje. Druge različice abecede so se pojavile na steli v Lemnosu in v abecedi Male Azije. Prejšnje linearne pisave niso povsem opustili: ciprska zlogovna, potomka [[Linearna pisava A|linearne pisave A]] se je uporabljala na Cipru kot grško arkadociprska ali južnoahajska in eteociprska pisava do helenistične dobe.
 
== Teza kontinuitete ==
 
Nekateri strokovnjaki so nasprotovali konceptu grške temne dobe na podlagi tega, da je pomanjkanje arheoloških dokazov iz tega obdobja, iz katerega ni zapisov (torej "temno"), bolj posledica odkritij in ne dejstvo zgodovine. <ref>O.T.P.K. Dickinson: ''The Aegean from Bronze Age to Iron Age: continuity and change between the twelfth and eighth centuries B.C.'' (2006)</ref>
 
== Sklici ==
 
{{sklici}}
 
==Literatura Viri ==
 
* Chew, Sing C., ''World Ecological Degradation: Accumulation, Urbanization and Deforestation 3000&nbsp;BC - AD&nbsp;2000'', 2001, [ISBN 0-7591-0031-4] Chapter 3, The second-millennium Bronze Age: Crete and Mycenaean Greece 1700&nbsp;BC&nbsp;– 1200&nbsp;BC.
*{{cite book | first= V.R.d'A. | last= Desborough | title = The Greek Dark Ages | year= 1972}}