Glastonbury: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 66:
[[Glastonbury Lake Village]] je bila [[železna doba|železnodobna]] vas blizu starega toka reke Brue in Sharpham Park je 3 km zahodno od Glastonburyja in sega do [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Centwine, kralj Wessexa od okoli 676 do 685/686, je bil prvi zavetnik Glastonburyjske opatije, ki je prevladovala v mestu naslednjih 700 let. Bila je ena najpomembnejših opatij v Angliji. V njej je bil kronan [[Edmund II. Železnoboki]] in leta 1016 postal kralj Anglije. Mnoge najstarejše ohranjene stavbe v mestu, tudi Tribunal, George Hotel in Pilgrim's Inn, Somersetski muzej kmečkega življenja, ki ima sedež v starem desetinskem hlevu, so povezane z opatijo. Cerkev svetega Janeza Krstnika je iz 15. stoletja.
 
Mesto je postalo središče za trgovino, kar je omogočilo gradnjo trga, kanala in železniške postaje, največje postaje na progi Somerset in Dorset (Somerset and Dorset Joint Railway). Projekt [[Varstvena biologija|zaščite okolja]] Brue Valley Living Landscape upravlja Somersetski Wildlife Trust, v bližini je tudi naravni rezervat [[Ham Wall]].
 
Glastonbury je bil znan kot newageevska skupnost<ref>{{cite book|last1=Prince|first1=Ruth|last2=Riches|first2=David|title=The New Age in Glastonbury: The Construction of Religious Movements|date=2000|publisher=Berghahn Books|isbn=9781571817921}}</ref> in je privabljal privržence new agea in novega paganstva. Znan je po mitih in legendah, pogosto povezanih s [[Glastonbury Tor|Torom]], [[Jožef iz Arimateje|Jožefom iz Arimateje]], [[sveti gral|svetim gralom]] in [[kralj Artur|kraljem Arturjem]]. Legenda o Jožefu pravi, da je palico zabil v tla, ko je prispel v v Glastonbury, in čudežno je zacvetela v glastonburyjski trn (vrsta gloga ''Crataegus monogyna'').
 
== Zgodovina ==
Vrstica 81:
=== Srednji vek ===
[[File:St Mary Magdalenes Almshouses (geograph 3257133).jpg|thumb|left||Bolnišnica svete Marije Magdalene]]
Izvor imena Glastonbury ni jasen. Ko je bilo naselje prvič zapisano v 7. in v začetku 8. stoletja, se je imenovalo ''Glestingaburg''. <ref name="gray">{{cite journal|doi=10.2307/2848235|last=Gray|first=Louis H.|title=The origin of the name of Glastonbury |journal=Speculum |date=January 1935 |volume=10|issue=1|pages=46–53 |jstor=2848235}}</ref> ''Burg'' je anglosaška beseda in se lahko nanaša na utrjeno mesto, kot je ''burh'', ali samostansko hišo. Beseda ''Glestinga'' pa je nejasna in lahko izhaja iz staroangleške besede ali saškega ali keltskega osebnega imena. <ref name="gathercole">{{cite web|url=http://www1.somerset.gov.uk/archives/hes/downloads/Somerset_EUS_Glastonbury.pdf |title=Glastonbury |last=Gathercole |first=Clare |work=Somerset Urban Archaeological Survey |publisher=Somerset County Council |accessdate=14 September 2015 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131029202307/http://www1.somerset.gov.uk/archives/hes/downloads/Somerset_EUS_Glastonbury.pdf |archivedate=29 October 2013 |df= }}</ref><ref name=LHG>{{cite book |last=Gray |first=Louis H. |title=Speculum, Vol. 10, No. 1: The Origin of the Name of Glastonbury |pages=46–53 |year=1935 |publisher=Medieval Academy of America |location= |isbn= }}</ref> Lahko izhaja iz imena osebe ali skupine s tem imenom.
 
Hugh Ross Williamson navaja zgodbo o svetem Collenu, enem prvih puščavnikov, ki so živeli v Toru, preden je [[sveti Patrik]] zgradil samostan, ki ga je v Tor poklical kralj Gwyn. To je druidska mitologija, po kateri je dvorec iz stekla, v njem prejmejo duhove umrlih, ki naj bi stopali z vrha Tora. To je bil glavni razlog, da so zgradili kapelo in pozneje cerkev svetega Mihaela na hribu; sveti Mihael je glavni zavetnik pred peklenskimi napadi, saj so menihi verjeli, da se vilinski kralj uvršča mednje. Zato Williamson predpostavlja, da je Tor imenovan po steklenem dvorcu mrtvih.
 
William Malmesburyjski v svoji ''De Antiquitate Glastonie Ecclesie'' navaja staro keltsko besedo ''Ineswitrin'' (ali ''Ynys Witrin'') kot prvo ime in trdi, da je bil ustanovitelj mesta istoimenski Glast, potomec pomembnega valižanskega vodje Cunedda.
Vrstica 115:
Glastonbury je znan po mitih in legendah v zvezi z Jožefom iz Arimateje, svetim gralom in kraljem Arturjem. Veliko legend so v štiriletni študiji ovrgli arheologi z Univerze v Readingu, ki so med drugim ugotovili, da je bila povezava kralja Arturja in njegove kraljice Guinevre ustvarjena namerno med menihi leta 1184 zaradi finančne krize, ki jo je povzročil uničujoč požar. <ref name=guardianmyths>{{cite web |url=https://www.theguardian.com/science/2015/nov/23/glastonbury-myths-made-up-by-12th-century-monks |title=Glastonbury myths 'made up by 12th-century monks' |newspaper=The Guardian |date=23 November 2015 |author=Maev Kennedy |accessdate= 26 November 2015}}</ref> Drugi razblinjen mit je povezan z obiskom Jezusa, gradnjo najstarejše cerkve v Angliji in razcvetom sprehajalne palice. Nove arheološke najdbe so pokazale, da je Glastonbury izjemno arheološko najdišče, posebej opatija. Vodja raziskav, ki je postal skrbnik Glastonburyja, je dejal: "Nismo za uničevanje ljudskega prepričanja ... A tisoč let prepričanj in legende so del neopredmetene zgodovine tega izjemnega kraja."
 
Legendo, da je [[Jožef iz Arimateje]] pridobil nekatere svete relikvije, je v 13. stoletju napisal francoski pesnik Robert de Boron v svoji različici zgodb o gralu, najbrž trilogiji, čeprav so se ohranili le deli knjig. Delo je postalo navdih za kasnejši sveti gral in zgodbe o Arturju. <ref>{{cite book|last=de Boron|first=Robert|title=Romanz De L'estoire Dou Graal. Published in the 13th century|year=2012|publisher=Project Gutenburg|url=http://www.gutenberg.org/etext/4936|isbn=1-153-68487-X}}</ref>
 
Leta 1191 so menihi v samostanu trdili, da so našli grobova Arturja in Guinevre južno od Marijine kapele v samostanski cerkvi, ki jo je obiskalo več sodobnih zgodovinarjev, tudi Giraldus Cambrensis. <ref>{{cite web|title=King Arthur & Avalon|url=http://www.glastonburyabbey.com/arthur.php|publisher=Glastonbury Abbey|accessdate=5 July 2010}}</ref> Ostanke so nato preselili in so se izgubili v obdobju reformacije. Mnogi znanstveniki domnevajo, da je bilo to odkritje pobožna želja utemeljiti zgodovino Glastonburyja in povečati njegov ugled. <ref>{{cite book|last=Carley|first=James P.|title=Glastonbury Abbey The Holy House at the Head of the Moors Adventurous|year=1996|publisher=Gothic Image Publications|isbn=978-0-906362-23-5|url=http://www.gothicimage.co.uk/books/glastabbey8.html|chapter=8 Arthur, Avalon and the Bridge Perilous |accessdate=25 August 2010}}</ref>
Vrstica 124:
Pripovedovali so, da je Jožef prišel v Glastonbury z ladjo po poplavljenih ravnicah Somerset Levelsa. Po izkrcanju je palico zapičil v tla in čudežno je zacvetela v glastonburyjski trn (ali sveti trn). To je hibridna vrsta ''Crataegus monogyna'' (vrsta [[glog]]a), ki raste samo v okolici Glastonburyja in cveti dvakrat letno, enkrat spomladi in drugič okoli božiča (odvisno od vremena). Vsako leto šopek odreže lokalni anglikanski vikar in najstarejšega otroka iz šole svetega Janeza pošlje h kraljici. <ref>{{cite news|last=Wheeler|first=David|title=Branch lines: the Glastonbury thorn|url=http://www.telegraph.co.uk/gardening/3296455/Branch-lines-the-Glastonbury-thorn.html|accessdate=5 July 2010|newspaper=The Telegraph|date=12 January 2002 | location=London}}</ref>
 
K prvemu svetemu trnu so v srednjem veku romali verniki, vendar so ga posekali v [[angleška državljanska vojna|angleški državljanski vojni]]. Nadomestni trn je bil zasajen v 20. stoletju na hribu Wearyall (prvotno leta 1951 v počastitev praznika Britanije). Sveti trn so vandali uničili leta 2010 in vse njegove veje odsekali. Sprva je kazal znake okrevanja, vendar zdaj (2014) kaže, da si ne bo opomogel. V bližini so bile posajene nove sadike. Številni drugi trni rastejo v Glastonburyju, tudi tisti na območju opatije, cerkve svetega Janeza in tudi pri Rdečem izviru (Chalice Well), naravnem izviru pod Torom.
 
Danes je opatija "zgodovinsko najstarejša krščanska cerkev na svetu", ki je bila po legendi zgrajena po Jožefovem ukazu za sveti gral 65 let po Jezusovi smrti. <ref>{{cite web|title=Joseph of Arimathea|url=http://www.glastonburyabbey.com/joseph_of_arimathea.php?sid=62438e5b5bc38d8633e6af455216cd45|publisher=Glastonbury Abbey|accessdate=26 November 2015}}</ref> Legenda tudi pravi, da je Jezus kot otrok obiskal Glastonbury skupaj z Jožefom. Verjetno je nastala v srednjem veku, ko so bile verske relikvije in romanja donosen posel za opatijo. William Blake omenja legendo v pesmi Jeruzalem, ki je postala priljubljena hvalnica. <ref>{{cite web|title=Jerusalem |url=http://www.icons.org.uk/theicons/collection/jerusalem/features/and-did-those-feet |publisher=Icons.org |accessdate=5 July 2010 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20091212021243/http://www.icons.org.uk/theicons/collection/jerusalem/features/and-did-those-feet |archivedate=12 December 2009 |df=dmy }}</ref>
Vrstica 147:
 
== Znamenitosti ==
Po podatkih iz julija 2010 je približno 170 zgradb ali objektov v mestu zaščitenih, od katerih jih je osem v I. razredu, šest v II*., preostali pa so v II.
 
'''Tribunal''' je srednjeveška trgovska hiša, ki jo je sodnik Jeffreys uporabljal kot opatijsko sodno palačo v času Monmouthovega upora. Zdaj je muzej s predmeti in umetninami iz kraja Glastonbury Lake Village, ki so se ohranile v skoraj brezhibnem stanju v šoti, ko je bila vas opuščena. V hiši je tudi turistični informacijski center.
Vrstica 163:
'''Beli izvir''' (''Well House Lane'')je izvir, pri katerem so v 21. stoletju ustvarili tempelj. Voda je bela zaradi [[kalcit]]a.
Stavba, ki se zdaj uporablja kot tempelj belega izvira, je bila prvotno viktorijansko zgrajena hiša, ki jo je zgradila lokalna uprava za vode leta 1872. V tistem času je izbruh [[kolera|kolere]] na območju povzročil veliko zaskrbljenost, zato so izkopali naravne jame in kamnite zbiralnike izdelali tako, da so zagotovili oskrbo s kakovostno vodo. Študija pretoka vode v zbiralniku je pokazala, da so graditelji zajeli tudi druge izvire poleg tega in v enem našli visoko vsebnost železa, naj bi bil veja Rdečega izvira. Po gradnji rezervoarja je uprava kmalu ugotovila, da visoka vsebnost apnenca maši cevi, zato so do konca 19. stoletja vodo v Glastonbury pripeljali od zunaj. Uprava je hišo odprodala in zdaj jo vzdržuje skupina prostovoljcev kot "vodni tempelj". [98] Na zunanji strani stavbe so pipe, pri katerih si lahko obiskovalci in domačini natočijo vodo.
 
==Pobratena mesta==