Edfu: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
nadaljevanje
Octopus (pogovor | prispevki)
→‎Tell Edfu: nadaljevanje
Vrstica 68:
Četudi je Tell Edfu za turiste skromen in neprivlačen, je v resnici spomenik, ki vsebuje več dokazov o egipčanski zgodovini in je za arheologo mnogo bolj zanimiv kot ptolomejsko svetišče. Velik del naselja je precej uničen, vendar dovolj ohranjem za pridobivanje podatkov vse do preddinastičnega obdobja. Podatki dajejo vpogled v razvoj Edfuja kot podeželskega naselja od konca Starega kraljestva do bizantinskega obdobja. Edfu je bil upravno središče drugega [[nom]]a [[Gornji Egipt|Gornjega Egipta]] in je imel pomembno vlogo v regiji. Najstarejši del mesta, zgrajen v poznem Starem kraljestvu, stoji na vzhodnem delu griča nedaleč od ptolomejskega templja. Mesto se je razcvetelo v Prvem vmesnem obdobju, ko se je zelo razširilo proti zahodu. Zanimivo je, da je bil Edfu eno od redkih naselij v južnem Egiptu, ki je cvetelo v času, ko je večina mest v Egiptu, predvsem v Nilovi delti, gospodarsko upadala.
 
Antična gomilaGomila Tell Edfu je na nekaterih delih ohranjena do višine 20 m in vsebuje popolne arheološke sekvence naseljenosti od Starega kraljestva do grško-rimskega obdobja, se pravi več kot 3000 let zgodovine. Osrednji del najdišča je leta 1921 in 1922 raziskoval Henri Henne iz Instituta za arheologijo v [[Lille]]u. Njegova skupina je odkrila ostanke majhnega svetišča iz poznega ptolomejskega obdobja, morda [[Oziris]]ovo kapelo [[Psametik I.|Psametika I.]] Henneju sta sledila Octave Guéraud leta 1928 in Maurice Alliot leta 1931. Raziskovala in izkopavala sta vsak svoje aspekte ostankov naselja. Zgornji sloji naselja vsebujejo bizantinske, rimske in grške ostanke in v jugozahodnem kotu pokopališče iz Starega in Srednjega kraljestva. Slednje je raziskovala francosko-poljska odprava leta 1937-1939 pod vodstvom B. Bruyèreja, J. Manteuffela in Kazimierza Michałowskega in izsledke objavila v treh ločenih delovnih poročilih. Od leta 1939 do 2001 ni bilo na žalost nobenih podrobnih raziskav in odkritij. Izjema so bile raziskave Barryja Kempa z [[Univerza v Cambridgeu|Univerze v Cambridgeu]]. Od leta 2001 projekt Tell Edfu vodi Nadine Moeller iz Orientalskega instituta [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]]. Sedanje delo je osredotočeno na vzhodni del najdišča, v katerem so odkrili upravno središče starega mesta z ostanki stebriščne dvorane iz poznega Srednjega kraljestva in veliko žitnico, v kateri so se hranile mestne rezerve žita. Žitnica je iz drugega vmesnega obdobja (17. dinastija). Arheologi so izkopali najmanj sedem okroglih silosov s premerom 5,5 do 6,5 m,ki so največji, kar so jih odkrili v kakšnem staroegipčanskem mestnem središču.
 
V Edfuju niso odkrili nobenih velikih zgradb iz obdobja pred 5. dinastijo. Na starodavnem pokopališču so [[Mastaba|mastabe]] iz Starega kraljestva in grobnice iz kasnejših obdobij. Pred začetkom Novega kraljestva se je nekropola preselila na zahod v Hager Edfu in nato v Poznem obdobju na jug v Nag’ el-Hassayo. Celotno področje se je imenovalo Behedet. Boga Hora so tukaj častili kot Bedehetskega Hora.
 
Ena od tukajšnjih mastab je pripadala Isiju, lokalnemu uradniku iz 6 dinastije, ki je bil ''»veliki upravitelj noma Edfu«''. Živel je v med vladavinama faraona [[Džedkare Isesi]]ja iz 5. dinastije in [[Pepi I.|Pepija I.]] iz 6. dinastije. Bil je guverner, sodnik, vodja kraljevih arhivov in ''»največji med deseterico na jugu«''. Kasneje je postal živ bog, ki so ga častili v Srednjem kraljestvu. Ko je moč 6. dinastije in Starega kraljestva začela pojemati, so regionalni guvernerji in uradniško plemstvo v provincah, oddaljenih od centralnega središča oblasti, dobili veliko moč.
 
==Sklici==