Pliberški pokol: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
'''Pliberška tragedija''' ali '''Pliberški pokol''' ({{jezik-hr|Bleiburška tragedija}} oz. ''Bleiburški pokolj'') je hrvaški naziv za dogodke po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], potem ko so Britanci izročili 95.000 civilov in vojakov, [[ustaši|ustašev]] in [[Hrvaško domobranstvo|domobrancev]] jugoslovanski [[partizan]]ski vojski. V bistvu ne gre za en sam poboj, temveč za celo vrsto izvensodnih usmrtitev izročencev v sledečih tednih.
Ko se je pokazalo, da je poraz [[Nacizem|nacistične]] [[Tretji rajh|Nemčije]] in s tem tudi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] neizogiben, je hrvaška vlada kljub objavi splošne pomilostitve ukazala umik svojih oboroženih sil v [[Avstrija|Avstrijo]], kjer naj bi se skupaj z zahodnimi zavezniki vrnili osvobajati svojo domovino. Po nemški kapitulaciji se je glavnina hrvaške armade pod generalom Herenčićem vdala britanski vojski blizu avstrijskega mesta [[Pliberk]] ([[Nemščina|nemško]] ''Bleiburg'') ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Med njimi je bilo približno 95.000 vojakov in častnikov, med njimi tudi vsi krvniki iz [[Jesenovec|Jesenovca]] in drugih ustaških uničevalnih taborišč, nune iz uničevalnega taborišča za otroke [[Jastrebarsko]], poleg tega pa tudi veliko civilnih beguncev.
Dne [[15. maj]]a [[1945]] je britanski general [[Patrick Scott]] ukazal izročitev vseh kvizlinških vojakov [[Jugoslovanska armada|Jugoslovanski armadi]], katere poveljnik je bil [[Danilo Basta]], politični komisar 51. vojvodinske divizije. Poleg vojakov so izročili tudi civiliste. Največ teh ljudi je bilo ubitih v naslednjih tednih.
Le manjši del vojakov in civilistov so pobili v okolici Pliberka; največ jih je umrlo na pohodih skozi [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]],
V hrvaški emigrantski literaturi so za te dogodke uporabljali pojem '''Križev pot''' (''Križni put'', tudi ''Križni putevi''), katerega so po osamosvojitvi tudi uvedli v uradno zgodovinopisje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. »''Bleiburg''« je postal simbol in metafora za trpljenje Hrvatov pod komunizmom.
| |||