Viktorija Britanska: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
urejanje
Vrstica 12:
| coronation1 = 1. januar 1877
| successor1 = [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]]
| spouse = [[Albert SaxeSaško-Coburško-GotskiGothski|Albert, britanski princ]]
| issue = [[Viktorija Nemška|Viktorija, nemška cesarica]]<br>[[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]]<br>[[Alica HesseneškaHessenška|Alica, velika vojvodinja HesseneškaHessenška]]<br>[[Alfred Britanski|Alfred, vojvoda SaxeSaško-Coburško-GotskiGothski]]<br>[[Helena Britanska|Helena, princesa Schleswig-Holsteinska]]<br>[[Luiza Argyllska|Luiza, vojvodinja Argyllska]]<br>[[Artur Connachtski|Artur, vojvoda Connachtski]]<br>[[Leopold, vojvoda Albanyski]]<br>[[Beatrika Battenberška|Beatrika, princesa Battenberška]]
| full name = Alexandrina Victoria
| house = [[Rodbina Hannover (dinastija)| Dinastija Hannover]]
| father = [[Edvard Avgust Hannovrski|Princ Edvard, vojvoda Kentski in Strathearnski]]
| mother = [[Viktorija SaxeSaško-Coburško-Saalfeldska]]
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
Vrstica 28:
'''Viktorija''' (rojena '''Alexandrina Victoria'''), [[kraljica]] Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * [[24. maj]] [[1819]], † [[22. januar]] [[1901]].
 
Viktorija je bila kraljica [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske]] od [[20. junij]]a [[1837]] in cesarica [[Indija|Indije]] od [[1. januar]]ja [[1877]] do smrti. Njena vladavina je trajala več kot 63 let, kar je bil rekord med britanskimi monarhi, do leta 2015, ko jo je po dolžini staža presegla njena prapravnukinja [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] Viktorija je bila zadnja vladarka iz hiše HanoverancevHannover, njen naslednik, [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]], je pripadal hiši SaxeSaška-Coburg- in Gotha.
Obdobje Viktorijine vladavine je bilo zaznamovano z veliko širitvijo britanskega imperija. Njeno obdobje, imenovano tudi [[viktorijanska doba]], je predstavljalo vrh [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]], čas velikih socialnih, ekonomskih in tehnoloških sprememb.
Vrstica 36:
== Naslednica ==
[[Slika:Princess Victoria aged Four.jpeg|left|thumb|200px|Uradni portret štiriletne Viktorije]]
Princesa Viktorija Kentska se je rodila v [[Kensingtonska palača|Kensingtonski palači]] v času vladavine svojega dedka [[Jurij III. Britanski|Jurija III]]. Bila je edini otrok [[Edvard Avgust Hannovrski|princa Edvarda Avgusta]] in Viktorije SaxeSaško-CoburškeCoburško-Saalfeldske, takrat vojvode in vojvodinje Kentske. Petdesetletni princ je umrl zaradiza rakarakom osem mesecev po rojstvu svoje hčerke in smo šest dni kasneje je zaradi sifilisa je umrl Viktorijin dedek. Krona je tako prešla na Viktorijinega strica, [[Jurij IV. Britanski|Jurija IV]].
 
Kot princesa se je med šolanjem naučila nemščino, angleščino, italijanščino, grščino, kitajščino in francoščino. Poleg jezika se je učila še glasbo, aritmetiko in zgodovino.
 
Viktorijina sestrična [[Šarlota Avgusta Valižanska|princesa Šarlota]], takrat naslednica svojega očeta, je umrla leta 1817, tri leta kasneje pa je umrl njen oče, katerega je nasledil njegov brat [[Viljem IV. Britanski|Viljem]]. Viljem je bil oče desetih nezakonskih otrok, vendar pa so vsi njegovi zakoniti otroci s kraljico Adelajdo umrli v otroštvu in tako je bila Viktorija razglašena za njegovega morebitnega naslednika. Čeprav je imel Viljem več mlajših bratov, je bila Viktorija pred njimi v nasledstvu na prestol, ker je bil njen oče starejši od njih in zato pred njimi. Zakon takrat ni imelaimel posebnih omejitev glede starosti monarha, a če bi Viktorija prišla na prestol kot otrok, bi v tem primeru njena mati vojvodinja Kentska upravljala z državo kot regent.
 
Svojega prvega bratranca in bodočega moža, [[Albert SaxeSaško-Coburško-GotskiGothski|princ Albert SaxeSaško-Coburško in GotskiGothski]], je srečala stara šestnajst let, vendar je le tri leta kasneje v pismih omenjala svojo ljubezen do njega.<ref name=Marshall> Marshall, Dorothy ; The Life and Times of Victoria</ref>
 
== Vladina ==
Viljem IV. je umrl star 71 zaradi srčnega napada. Osemnajstletna Viktorija je postala kraljica v zgodnjih urah 20. junija 1837 in njeno kronanje je se je odvilo 28. junija 1838. Mlada kraljica je obrnila osemnajst let manj kot mesec dni pred Viljemovo smrtjo, zato ni bilo potrebe za regentstvo. Smrt Viljema IV. je zaznamoval konec unije Združenega kraljestva in Hannovra, saj Viktorija kot ženska ni mogla podedovati hannovrski prestol. Hannover je tako podedoval njen stric, [[Ernest AugustAvgust I. Hannovrski|Ernest Avgust I.]], ki je bil kraljičin mogoči naslednik vse do rojstva njenega prvega otroka.<ref name=Packard> Packard, Jerrold M. ; Vctoria's Daughters </ref>
 
V času, ko je Viktorija podedovala prestol, je bila vlada pod nadzorom whigovske stranke do leta 1830. Njihov predsednik vlade [[William Lamb|lord Melbourne]] je bilabil za kratek čas zelo vpliven svetovalec mladmlade in politično neizkušenneizkušene kraljice. Njegova vlada ni ostala dolgo na oblasti; postajala je vse manj priljubljena in bila soočena z velikimi težavami pri upravljanju kolonij. Leta 1839 je lord Melbourne odstopil, saj se ni bil zmožen spopasti se s težavami v kolonijah.
 
=== Kraljica Irske ===
Mlada kraljica se je zaljubila v Irsko. IzbralaOdločila se je, da bo preživela počitnice tam, in tako je Irska postala ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destilacij v 19. stoletju. Njeno ljubezen do otoka je spremljala toplina, s katero so Irci pozdravili mlado kraljico. Leta 1845 je Irsko zadela velika lakota zaradi [[Irska krompirjeva lakota|slabe letine krompirja]]. Med lakoto je na Irskem umrlo kar milijon ljudi, dva milijona ljudi pa je državo zapustilo. V tem težkem položaju z Irci se je Viktorija odzvala z donacijo 2000 funtov.<ref name=Aubyn> Aubyn, Giles; Queen Victoria </ref> Otomanski sultan Abdulaziz je ponudil finančno pomoč v višini 10.000 funtov, a Viktorija je izjavila, da bo sprejela samo 1000 funtov, v zvezi z zneskom, ki jih je sama posredoval. Otomanski Sultan je še vednovseeno s 1000 funti na skrivaj poslal tri ladje polne hrane, ki so jih je otomanski mornarji pustili na obali v bližini Dublina.<ref name=fountainmagazine>[http://www.fountainmagazine.com/articles.php?SIN=7316305e60&k=854&1347841039&show=part1 Gratitude to the Ottomans]</ref>
 
[[Slika:Dronning victoria.jpg|thumb|left|190px|Osemnajstletna kraljica po kronanju]]
Vrstica 60:
 
=== Indijsko cesarstvo ===
Viktorija je ugotovila, da bo nekega dne njena najstarejša hči, prav tako imenovana Viktorija, postala nemška cesarica od dneva, ko bo njen mož postal cesar. To bi pomenilo, da bo kraljico v ranku presegla hčerka - cesarica, tudi če bi dobila ta naziv šele po poroki. Viktorija se je zato odločila 1. maja 1876 odločila, po nasvetu predsednika vlade [[Benjamin Disraeli|Benjamina Disraela]], da bo svojo dolgoletno kolonijo spremenila v cesarstvo in se razglasila za njegovo prvo cesarico. Po njeni smrti so Indiji vladali še štirje britanski kralji. Naziv je prenehal obstajati v času vladavine Jurija VI., ko je Indija pridobila neodvisnost.
 
[[Slika:Royal Cypher of Queen Victoria.svg|thumb|100px|desno|Viktorijin pečat. Preden se je proglasila za cesarico Indije, se je podpisovala z ''VRI'' (''Victoria [[Kraljica|Regina]] [[Cesarica|Imperiatrix)]]]]
 
=== Politika ===
Viktorija je zaupala nastanek novega ministrstva torijevcu Robertu Peelu, vendar se je srečal s težavo, imenovano kriza spalnice (en. ''Bedchamber Crisis''). V tem času je bilo običajno, da je kraljevsko osebje imenoval predsednik vlade imenovan na podlagi strankarske pripadnosti. Večina dvorskih dam je bilo poročenih z whigovcmi, vendar jih je Peel želel zamenjati z ženami torijcev. Viktorija je odločno nasprotovala odstranitvi teh žensk iz dvora, ki jih je imela za tesne prijateljice, namesto navadne člane slavnostnih institucij. KjerKer je Robert Peel menil, da ne bi mogel delovati v skladu s pravili kraljice, je odstopil in potem se je na oblast vrnil Melbourne.
 
Peelova uprava je bila soočena z drugim vprašanjem - zakonu o žitu. Veliko torijcev je nasprotovalo temu zakonu, medtem ko so ga drugi člani te stranke (t.i. "Peeliti") skupaj z večino liberalcev podpirali. Kmalu po tem, ko je bil predlog komaj sprejet, je Peel odstopil in zamenjal ga je John Russell. Čeprav je bil liberalen, niti Russell niti njegova uprava niso bili pod kraljičino voljo. Najbolj predrzen je bil zunanji minister, Lord Palmerston, ki je pogosto delal brez predhodnega posvetovanja s kabinetom, predsednikom vlade ali z njo kot kraljico. Leta 1849 se je Viktorija pritožila lordu Johnu Russellu in trdila, da Palmerston pošilja uradne pošiljke tujim voditeljem brez njene vednosti. Pritožbo je ponovila leta 1850, vendar brez uspeha. To je bilo šele leta 1851, ko je bil lord Palmerston odstavljen. Takrat je Palmerston najavil odobritev britanske vlade o državnem udaru predsednika [[Napoleon III.|Louisa-Napoleona Bonaparta]] v Franciji brez posvetovanja s predsednikom vlade.
 
=== Poskusi atentata ===
Med Viktorijino prvo nosečnostjo je osemnajstletni Edward Oxford poskušal narediti atentat na kraljico, ko se je vozila v kočiji s princem Albertom. Fant je dvakrat poskušal, vendar je obakrat zgrešil. Sojeno mu je bil z veleizdajo, vendar pa je bil oproščen zaradi neprištevnosti. Ljudje so takoj posumili, da je to načrtoval Viktorijin bratranec, ki je želel eliminirati Viktorijo in prevzeti njeno krono. Ta teorija o namenu tujca, da škoduje kraljici, je pri ljudeh povzročil občutek domoljubja in lojalnosti. Kasneje so se zgodili še trije podobni poskusi atentata, iz katerih je Viktorija šla nepoškodovannepoškodovana.
 
Leta 1842 je bila Viktorija tarča atentatorjev dvakrat. 29. maja je John Francis streljal na kraljico, vendar brez uspeha. Le dan pred določeno kaznijo za Francisovo kriminalno dejanje, je še en fant, John William Bean, streljal na kraljico. Princ Albert je menil, da je te poskuse navdihnil Oxfordov napad 3. julija istega leta. Čeprav je bila Beanova puška naložena s papirjem in tobakom, je bila kazen za poskus atentata smrtna. Princ Albert pa je videl smrtno kazen za prestrogo in predlagal parlamentu, naj sprejme pravni akt, kjer bo uporaba strelnega orožja v prisotnosti kraljice ali če bi bila kraljica nadlegovana, bi bila kazen sedem let zapora in dnevno bičanje. Bean je bil obsojen na osemnajst mesecev zapora, vendar niti on niti drugi zaporniki niso bili bičani.
 
Za Viktorijo je bilo zelo stresno obdobje, v katerem je bil predsednik vlade Russell. Leta 1849 je brezposelnih in nesrečen Irec, William Hamilton, poskušal izraziti svoje nezadovoljstvo s streli, medtem ko se je kraljica vozila s kočijo. V skladu z zakonom iz leta 1842, je bil obsojen na sedem let zapora. Leta 1850 je je kraljico ranil tudi njen bivši častnik in verjetno psihično nezdrav Robert Pate. Pate jo je udaril s pištolo, pri čem je prejela manjše poškodbe. Ker mu ni uspelo dokazati norosti, je bil obsojen v Hamilton.
 
=== Družinsko življenje ===
Vrstica 80:
Viktorija se je 10. februarja 1840 v palači St. James poročila s princem Albertom. Albert je postal ne le kraljičin življenjski spremljevalec, ampak tudi pomemben politični svetovalec in s tem potisnil lorda Melbourna iz te pozicije.
 
Poskus atentata leta 1840 ni imel nobenega vpliva na zdravje in nosečnost Viktorije. Prvi otrok Viktorije in Alberta, hčerka z imenom Viktorija, se je rodila 21. novembra 1840. SkupajIz devetzelo otroksrečne kraljevske poroke se je rodilo izdevet zelo srečne kraljevske porokeotrok.
 
Albert in Viktorija sta skupaj imela štiri sinove in pet hčera:
Vrstica 100:
Leta 1887 je britanski imperij praznoval kraljičin zlati jubilej. Viktorija je 20. junija praznovala petdeseto obletnico prihoda na prestol. Priredila je banket, na katerega je povabila več kot petdeset evropskih vladarjev. Irski anarhisti so načrtovali, vendar jim ni uspelo, da bi razstrelili [[Westminstrska opatija|Westminstrsko opatijo]], kjer je kraljica sodelovala v slovesnosti. Te proslave in razkošne plesi so Viktorijo spet vrnili na mesto najbolj priljubljenih evropskih vladarjev.
 
Viktorija je 22. septembra 1896 zamenjala svojega deda na mestu najdaljšega vladajočega britanskega monarha. Kraljica je odredila, da se vse uradne proslave odložijo do leta 1897 oziroma do njenega diamantnega jubileja. Joseph Chamberlain, kolonialni sekretar, je predlagal, da se jubilej proglasi kotza festival britanskega imperija in da so na praznovanje povabljeni vodje vseh kolonij. V praznovanje diamantnega jubileja so bili vključeni vojaki iz vseh britanskih kolonij njenega ozemlja, skupaj z vojaki, ki so jih v čast cesarici poslali indijske maharadže. Diamantni jubilej je zaznamoval velik izliv spoštovanja sedemdesetletni kraljici.
 
Vse od Albertove smrti je Viktorija preživela božič na domu Osborn na otoku Wight. Umrla je 22. januarja 1901 v starosti 81 let in z 63. leti vladavine. Poleg nje so bili njen sin Edvard VII. in njen vnuk, nemški cesar Viljem II. Pokopana je bila 2. februarja in po njeni izbiri so krsto so nosili njeni sinovi. Čeprav je štirideset let nosila črno, žalujoča za Albertom, Viktorija ni želela črnega pogreb in tako je London zaznamovala vijolična in bela barva. Vtis je okrepil sneg, ki je začel padati med njenim pogrebom.<ref name=Aubyn/> Pokopana je bila v mavzoleju Frogmore poleg svojega moža.
 
Viktorijo je nasledil njen najstarejši sin, [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]], njegov prihod na prestol pa je dinastija SaxeSaška-Coburg- in Gotha nadomestila dinastijo Hannover.
 
== Dediščina ==
Vrstica 110:
Viktorijino vladanje je zaznamovala postopna vzpostavitev sodobne ustavne monarhije in monarhu je bila dodeljena vloga varuha nacionalne varnosti. Niz zakonodajnih reform je spodnji dom parlamenta naredil veliko bolj vpliven in vloga monarha je postala simbolna. Po Viktorijini vladavini je imel vladar, po Walterju Bagehotu, ''"pravico, da se posvetuje, svetuje in opozori"''.
 
Kot je Viktorijina vladavina postajala bolj simbolična kot politična, je bila posebna pozornost namenjena ohranjanju moralnih in družinskih vrednot za razliko od seksualnih, finančnih in osebnih škandalov, ki so bili povezani s prejšnjimi člani dinastije Hannover in imeli škodljive učinke na monarhijo. Viktorijina vladavina je v Veliki Britaniji ustanovila koncept "''družinske monarhije''", s katerimikatero se je lahko bliskovito naraščajoče meščanstvo lahko identificiralo.
 
Na mednarodni ravni je Viktorija ostala pomembna in ugledna figura, ne samo kot utelešenje cesarskega vpliva Britanije v svojih kolonijah, ampak tudi zaradi družinskih vezi s številnih evropskimi kraljevskimi in cesarskimi družinami. Osem od njenih devetih otrok so s poroko prišli vna mnoge evropske dvoridvore, s čimčimer je Viktorija dobila nekaj nadzora nad drugimi državami. Viktorija je tudi poskrbela za svojo najmlajšo hčerko, Luizo, da se je poročila s škotsko vojvodo in se tako približala Škotom. Zanimivo je tudi dejstvo, da so bili trije glavni vladarji vojskujočih se držav v času prve svetovne vojne bodisi Viktorijini vnuki ali pa poročeni z njenimi vnukinjami.
 
Poleg določenega britanskega vpliva so Viktorijini otroci na evropske dvore prinesli dedno bolezen - [[hemofilija|hemofilijo]]. Viktorija je bila v kraljevi družini prvi znani nosilec te bolezni, vendar tega ni mogoče določiti z gotovostjo kako in od koga je podedovala. Možno je, da je bolezen nastala zaradi nekaterih genetskih mutacij, saj je bil njen oče star petinpetdeset let, ko se je rodila Viktorija. Špekulacije so pravile, da je vojvoda Kentski ni bil Viktorijin biološki oče, ampak je bila ona hči vojvodovega osebnega tajnika. Hemofilije ni podedovala ne od očeta in očetovega dela družine, vendar je še vedno verjetno, da je hemofilijo podedovala od matere, čeprav ni podatkov o hemofiliji v njeni družini. Viktorija je bolezen prenesla na enega od njegovih sinov, Leopolda, in svoji hčeri, Alico in Beatriko, ki sta jo prenesli na svoje sinove. Najbolj znana žrtev hemofilije med Viktorijinimi potomci je bil njen pravnuk, [[Aleksej Nikolajevič Ruski|carjevič Aleksej]].
Vrstica 125:
*[[Mihael I. Romunski]], odstavljen s prestola
 
Viktorija je doživela nepopularnostinepopularnost in mraz naroda v prvih letih vdovstva, ampak je v 1880. letih znova postala zelo priljubljena vladarica. Leta 2002 je BBC izvedlaizvedel raziskavo, v kateri so ljudje dali Viktorijo na osemnajsto mesto med najpomembnejšimi in najbolj priljubljenimi Britanci.
 
Dvainosemdesetletna Viktorija je 19. januarja 1901 zamenjala svojega starega očeta, [[Jurij III. Britanski|Jurija III.]], na mestu najdalje vladajočega britanskega monarha. To dolžino staža je 21. decembra 2007 presegla njena prapravnukinja in trenutna vladarica, [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]].
 
Izumi viktorijanske dobe vključujejo poštne znamke in železnice. Viktorija je bila prvi britanski monarh, ki je potovalpotovala z vlakom.
 
Kraljica Viktorija je bila in še vedno je najbolj znanznana britanskibritanska monarhmonarhinja in njeni kipi so postavljeni v vseh večjih mestih nekdanjih in sedanjih britanskih kolonij. Po njej so prejela imena številnih geografskih območjih in naravnih značilnosti, vendar pa je veliko nekdanjih kolonij po priznanju neodvisnosti spremenila imena institucij, ustanovljenih v času Viktorijine vladavine, celo imena nekaterih kipikipov, kot tistitistega pred hišo Leinster v Dublinu. Hiša je bila kupljena in spremenjena v sedež irskega neodvisnega parlamenta. Po letih kritik je bil leta 1947 kip odstranjen in leta 1987 podarjen Avstraliji.
 
== Nazivi ==
Vrstica 151:
|1= 1. '''Viktorija Britanska'''
|2= 2. [[Edvard Avgust Hannovrski|Princ Edvard, vojvoda Kentski in Strathearnski]]
|3= 3. [[Viktorija SaxeSaško-Coburško-Saalfeldska|Princesa Viktorija SaxeSaško-Coburško-Saalfeldska]]
|4= 4. [[Jurij III. Britanski]]
|5= 5. [[Šarlota Mecklenburška-Strelitcka|Vojvodinja Šarlota Mecklenburška-Strelitcka]]
|6= 6. [[Franc, vojvoda SaxeSaško-Coburško-Saalfeldski]]
|7= 7. Grofica Avgusta ReussReuška-Ebersdorfska
|8= 8. [[Friderik, valižanski princ]]
|9= 9. [[Avgusta SaxeSaško-GotskaGothska|Princesa Avgusta SaxeSaško-GotskaGothska]]
|10= 10. Vojvoda Karel Ludvik Friderik Mecklenburški-Strelitcki, knez Mirowski
|11= 11. Princesa Elizabeta Albertina SaxeSaško-Hildburghausenska
|12= 12. [[Ernest Friderik, vojvoda SaxeSaško-Coburško-Saalfeldski]]
|13= 13. Princesa Sofija Antoaneta Brunswiška-Wolfenbüttelska
|14= 14. Heinrih XXIV., grof ReussReuški-Ebersdorfski
|15= 15. Grofica Karolina Ernestina Erbachska-Schönberška
|16= 16. [[Jurij II. Britanski]]
|17= 17. [[Karolina Ansbachska|Princesa Karolina Brandenburška-Ansbachska]]
|18= 18. Friderik II., vojvoda SaxeSaško-GotskiGothski-Altenburški
|19= 19. Princesa Magdalena Avgusta Anhaltska-Zerbstka
|20= 20. Adolf Friderik II., Dukevojvoda of MecklenburgMecklenburški-Strelitz]]Strelitcki
|21= 21. Princesa Kristijana Emilija Schwarzburška-Sondershausenska
|22= 22. Ernest Friderik I., vojvoda SaxeSaško-Hildburghausenski
|23= 23. Grofica Sofija Albertina Erbachska-Erbachska
|24= 24. Franc Jožef, vojvoda SaxeSaško-Coburško-Saalfeldski
|25= 25. Princesa Ana Sofija Schwarzburška-Rudolstadtska
|26= 26. Ferdinand Albert II., vojvoda Brunswiško-Wolfenbüttelski
|27= 27. Princesa Antoaneta Brunswiška-Wolfenbüttelska
|28= 28. Heinrich XXIX., grof ReusskiReuški-Ebersdorfski
|29= 29. Grofica Sofija Teodora Castellska-Remlingenska
|30= 30. George Avgust, grof Erbachska-Schönberška
Vrstica 193:
 
{{S-start}}
{{S-hou|[[DinastijaRodbina Hannover]]|24. maj|1819|22. januar|1901}}
{{S-reg}}
{{S-bef|before=[[Viljem IV. Britanski|Viljem IV.]]}}
Vrstica 207:
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Britanski kralji]]
[[Kategorija:Rodbina Hannover]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1819]]
[[Kategorija:Umrli leta 1901]]