Malta: Razlika med redakcijama

dodanih 23 zlogov ,  pred 2 letoma
np
(lektoriranje)
(np)
Na malteško [[arhitektura|arhitekturo]] so vplivale številne različne sredozemske kulture in britanska arhitektura. Prvi naseljenci na otoku so zgradili Ġgantijo, eno najstarejših samostojnih struktur na svetu. Graditelji [[neolitik|neolitskih]] templjev 3800–2500 pr. n. št. so številne [[tempelj|templje]] na Malti in Gozu zasnovali kot zapletene reliefne zasnove, med drugim spirale, drevo življenja in živalske portrete, risbe v rdeči okri, keramiko in obsežno zbirko skulptur človeških oblik, zlasti na otoku Malta. Ogledati si jih je mogoče v samih templjih (predvsem [[Hipogej Ħal-Saflieni]] in Tarxien) in v Narodnem muzeju arheologije v Valletti. Malteški templji, kot je Imnajdra, so polni zgodovine in imajo za seboj zgodbo.
 
Iz rimskega obdobja so visoko dekorativni [[mozaik|mozaični]] tlaki, marmorne kolonade in klasični kiparski ostanki, ki so lepo ohranjeni in predstavljeni v rimskem Domusu, državni vili tik ob obzidju [[Mdina|Mdine]]. Zgodnje krščanske [[freske]], ki okrašujejokrasijo [[katakombe]], kažejo nagnjenost k vzhodnemu [[bizantinska umetnost|bizantinskemu]] okusu. Ti okusi so še naprej vplivali na prizadevanja srednjeveških malteških umetnikov, vendar so jih spreminjali pod vplivom romanskih in južnogotskih vplivov. Konec 15. stoletja so bili malteški umetniki tako kot umetniki na sosednji Siciliji pod vplivom šole Antonella da Messine, ki je uvedla [[renesansa|renesančne]] ideale in koncepte dekorativne umetnosti tudi na Malti. <ref name="hopeandoptimism1">{{cite web|url=http://www.hopeandoptimism.com/essay.htm |title=An Overview of the Art of Malta|author=Cutajar, D. |publisher=Hopeandoptimism.com |accessdate=31 March 2009}}</ref>
[[File:CaravaggioJeromeValletta.jpg|thumb|''Sveti Hieronim piše'', Caravaggio; v stolnici v Valletti]]
 
Umetniška dediščina Malte je rasla pod vitezi svetega Janeza / (ivanovci), ki so prineslipripeljali slikarje italijanskih in flamskih manieristov, da bi okrasili svojenjihove palače in cerkve na otokih, predvsem Matteo Perez d'Aleccio, katerega dela se pojavljajo v Magisterialni palači in v sostolnici svetega Janeza v Valletti in Filippo Paladini, ki je bil dejaven na Malti od leta 1590 do 1595. Dolga leta je [[manierizem]] vplival na okus in ideal lokalnih malteških umetnikov.
 
Prihod [[Caravaggio| Caravaggia]] na Malto, ki je med 15-mesečnim bivanjem na teh otokih naslikal vsaj sedem del, je še bolj spremenil lokalno umetnost. Dve njegovi najznačilnejši deli, ''Obglavljenje svetega Janeza Krstnika'' in ''Sveti Hieronim piše'', sta na ogled v oratoriju[[Oratorij (cerkev)|oratorij]]u samostanske cerkve svetega Janeza. Njegova zapuščina je očitna v delih lokalnih umetnikov Giulia Cassarina (1582–1637) in Stefana Erardija (1630–1716).
 
[[barok|Baročno]] gibanje, ki je sledilo, je imelo najmočnejši vpliv na malteško umetnost in arhitekturo. Slavna poslikava kalabrijskega umetnika [[Mattia Preti|Mattie Pretija]] je [[manierizem|manieristično]] notranjost cerkve svetega Janeza spremenila v baročno mojstrovino. Preti je zadnjih 40 let svojega življenja preživel na Malti, kjer je ustvaril svoja številna najboljša dela, ki so zdaj na ogled v Narodnem muzeju likovne umetnosti v Valletti. V tem obdobju je ustvarjal tudi eden najboljših baročnih kiparjev rimske šole, lokalni kipar [[Melchiorre Cafà]] (1639–1667).
 
[[File:Siege of malta 3.jpg|thumb|left|''Obleganje Malte – Nalet Turkov'', Matteo Perez d'Aleccio]]
Malteška kuhinja kaže močne sicilijanske in angleške vplive ter vplive španske, magrebske in provansalske kuhinje. Opazimo lahko številne regionalne razlike, zlasti na otoku Gozo, pa tudi sezonske spremembe, povezane s sezonsko razpoložljivostjo izdelkov in krščanskimi prazniki (kot so [[postni čas]], [[velika noč]] in [[božič]]). Hrana je bila zgodovinsko pomembna pri razvoju nacionalne identitete, zlasti tradicionalna '''fenkata''' (tj. dušen ali ocvrt zajec).
 
Po mnenju državnega statističnega urada je najljubša malteška pijača ''kinnie''.
 
'''Pastizz''' je tradicionalno pecivo. Običajno so polnjeni z [[rikota|rikoto]] ali kašastim grahom in se imenujejo ''pastizzi tal-rikotta'' (sirna torta), ''tal haxu'' ali ''pastizzi tal-piżelli'' (''grahova torta''). <ref name="pastizzi">{{cite web | title = #1 Pastizzi.com | publisher = Pastizzi | url = http://www.pastizzi.com | accessdate = 2010-01-21 }}</ref>
24.394

urejanj