Votivni dar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
nov iz en wiki
 
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
np
Vrstica 5:
[[Image:Tesoro de Guarrazar (M.A.N. Madrid) 01.jpg|120px|thumb|left|Votivna krona vizigotskega kralja Recceswintha († 672), del Guarrazarskega zaklada. Narejena iz zlata in dragih kamnov v drugi polovici 7. stoletja. National Archaeological Museum Madrid).]]
 
'''Votivno darilo''' ali '''votivna varščina''' je eden ali več predmetov, ki so prikazani ali shranjeni brez namena izterjave ali uporabe na svetem mestu za široko verske namene. Takšni predmeti so značilnost sodobnih in starodavnih družb in so na splošno izdelani, da bi z njimi pridobili naklonjenost nadnaravnih sil. Nekatera darila so očitno izdelana v pričakovanju doseganja določene želje, toda v zahodnih kulturah, iz katerih so ohranjeni dokumentarni dokazi, je bilo bolj običajno počakati, dokler želja ne bo izpolnjena, preden se je dalo darilo, za kar se uporablja bolj specifičen izraz [[ex-voto]]. V [[budizem|budizmu]] je bilo votivno darilo gradnja [[stupa|stupe]] najpomembnejše in sveta praksa v antični Indiji, primer tega pa je mogoče opaziti v ruševinah starodavne univerze Vikramshila [2] in drugih sodobnih strukturah. Votivna darila so opisana v zgodovinski rimski dobi in v grških virih, čeprav se podobna dejanja nadaljujejo v današnji čas, na primer v tradicionalni katoliški kulturi in, verjetno, v sodobni praksi metanja kovancev v želen izvir ali vodnjak. Sodobno gradbeno prakso postavljanja smreke na vrh stavbe, lahko štejemo za primer votivnega darila, ki ima zelo stare korenine.
 
== Antične daritve ==
V Evropi so votivni darila znana že od [[neolitik]]a, z bleščečimi sekirami, ki so dosegla vrh v pozni [[bronasta doba|bronasti dobi]]. Veliki statusni predmeti, kot so [[oklep]] in [[orožje]] (predvsem ščiti, meči, kopje in puščice), plodnost in kultni simboli, kovanci, različni zakladi in živali (pogosto psi, voli in kasneje konj) so bile daritve žrtvovane in pokopane ali pogosteje vlite v vodna telesa ali šotno barje, od koder jih ni mogoče izvleči. V nekaterih primerih so bile žrtvovane celotne ladje, kot danskemu bogu Nydam Mose. Pogosto so vse predmete v ritualniritualnem postopku zlomili, po možnosti "ubili" predmete, dain jih tako uporabili pred darovanjem. Smotrno zavrženje dragocenih predmetov, kot so meči in sulice, naj bi imelo obredno vsebino. Predmete so odkrili v rekah[[reka]]h, [[jezero|jezerih]] in sedanjih ali nekdanjih [[mokrišče|mokriščih]] gradbeni delavci, nabiralci šote, z detektorji kovin, posamezniki in [[arheolog]]i.
 
Izrek [[Diogen iz Sinope |Diogena iz Sinope]], kot je navedel Diogen Laertij, kaže na visoko raven votivnih daril v starodavni Grčiji: <ref>Diogenes Laertius, ''Lives of the Eminent Philosophers'', Book VI, Chapter 2, 59, on [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=D.+L.+6.2&fromdoc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0258 Perseus Digital Library]</ref>