Centralno pokopališče Žale: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
G-Cup (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 31:
Zaradi 120-letne uporabe pokopališča pri Sv. Krištofu je bilo ob pričetku 20. stoletja stanje na starem pokopališču na robu Bežigrada že nevzdržno, tako da se je ljubljanska mestna oblast odločila urediti novo pokopališče. Do maja 1905 je mesto uspelo odkupiti 117.000 kvadratnih metrov zemljišča na [[Ljubljansko polje|Ljubljanskem polju]]. Načrtovanje novega pokopališča je potekalo pod vodstvom [[Ferdinand Trumler|Ferdinanda Trumlerja]], ki je zgradil že [[Škofovi zavodi, Ljubljana|ljubljanske Škofove zavode]].<ref>Milena Piškur: ''Ljubljanske Žale: vodnik po pokopališču'' (Ljubljana, 2004), str. 7.</ref> Samo pokopališče je bilo odprto leta 1906 v sklopu [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|župnije Ljubljana - Sv. Križ]] okoli male [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|cerkve sv. Križa]]. Pokopališče je bilo blagoslovljeno 2. maja in že naslednji dan je bil opravljen prvi [[pokop]], ko je bil tu pokopan [[duhovnik]] [[Martin Malenšek]], ki so ga sem prepeljali s starega [[Navje, Ljubljana|pokopališča Sv. Krištofa (Navje)]].<ref>Milena Piškur: ''Ljubljanske Žale: vodnik po pokopališču'' (Ljubljana, 2004), str. 8.</ref>
 
[[Prva svetovna vojna]] je povzročila, da so tu pokopali okoli 6100 [[padel v boju|padlih]] oz. umrlih [[vojak]]ov vseh vojskujočih se strani<ref name="Milena Piškur 2004">Milena Piškur: ''Ljubljanske Žale: vodnik po pokopališču'' (Ljubljana, 2004), str. 10.</ref>; Ljubljana je bila sedež več [[vojaška bolnišnica|vojaških bolnišnic]], v mestu so bili zapori in vojaška taborišča. Na Žalah so v začetku pokopavali le [[rimokatolik]]e, medtem ko so vojake ostalih [[veroizpoved]]i ([[evangeličani|evangeličane]], [[judje|Jude]] in [[muslimani|muslimane]]) pokopavali na drugih pokopališčih. Leta 1923 so pričeli pokopavati Jude in muslimane na Žalah; v začetku so bili pokopani na zunanji strani pokopališčnega zidu.<ref name="ReferenceA">Milena Piškur: ''Ljubljanske Žale: vodnik po pokopališču'' (Ljubljana, 2004), str. 11.</ref> Po vojni so na pokopališču med drugim pokopali še [[judenburške žrtve]] ter ob grob postavili kip [[Kranjski Janez, Ljubljanske Žale|Kranjskega Janeza]] (zasnova Peruzzi, izdelava Lojze Dolinar).<ref name="ReferenceA"/>
 
Leta 1927 so odkupili novih 70.000 kvadratnih metrov (severno od obstoječa pokopališča)<ref name="Milena Piškur 2004"/> in leta 1931 je bil odprt novi del pokopališča - del B. Tako so tu uredili [[italijansko vojaško pokopališče, Ljubljana|italijansko vojaško pokopališče]], v katerega so prestavili številne posamične [[grob]]ove [[Italijani|italijanskih]] vojakov (več kot 1000 italijanskih vojnih ujetnikov je bilo pokopanih na Žalah<ref name="ReferenceA"/>) iz dela A. Istega leta so ustanovili tudi [[Judovstvo|judovski]] del pokopališča, ki pa je bil fizično (ograja) ločen od ostalega dela. Leta 1939 so na delu B zgradili tudi [[Kostnica žrtev 1. svetovne vojne, Ljubljana|Kostnico žrtev 1. svetovne vojne]], v katero so prekopali 5.258 žrtev 1. svetovne vojne in poznejših povezanih [[oboroženi konflikt|konfliktov]]. Tako so v grobnici pokopani pripadniki [[Avstro-ogrske oborožene sile|Avstro-ogrskih oboroženih sil]], [[Srbi|srbski]], [[Rusi|ruski]] in [[Romuni|romunski]] [[vojni ujetniki]], [[judenburški upor]]niki, [[Boj za severno mejo|borci za severno mejo]] (koroški borci), [[preporodovci]],...
Vrstica 40:
{{Glavni|Plečnikove Žale}}
 
Sprva je bil za načrtovanje kompleksa z mrtvašnico zadolžen arhitekt [[Ivo Spinčič]], toda zaradi nestrinjanja naročnikov z njegovim načrtom, je leta 1936 projekt prevzel [[Jože Plečnik|Jože Plečnik, ki je zasnoval drugačno slovo od umrlih.]]. Naslednje leto je že predložil prvi načrt za svojski poslovilni kompleks ([[Vrt vseh svetih]]), na podlagi katerega so leta 1939 pričeli graditi s pomočjo gradbenika [[Emil Tomažič (gradbenik)|Emila Tomažiča]],<ref name="Dedi.si - Plečnikove Žale">[http://www.dedi.si/dediscina/158-plecnikove-zale Dedi.si - Plečnikove Žale]</ref> tako da je bil do leta 1940 zgrajen novi del z mrliškimi vežicami in molilnico – Plečnikove Žale; po temu delu je dobiloprevzelo ime celotno pokopališče pri Sv. Križu v letih po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Pokopališke objekte je poleti 1940 blagoslovil škof [[Gregorij Rožman]]. Vsi objekti niso bili dokončani in pričetek druge svetovne vojne v Jugoslaviji je začasno prekinil nadaljevanje del.<ref name="Dedi.si - Plečnikove Žale" />
 
=== Druga svetovna vojna in pozneje ===
Vrstica 52:
=== Samostojna Slovenija ===
[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|Žale ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]]
Nove dopolnitve so bile dodane leta 1992, ko so ponovno odprli Plečnikove mrliške vežice in postavili [[kenotaf padlim v vojni za Slovenijo]] (Nove Žale), delo Marka Mušiča. 1997 so postavili tudi [[spomenik žrtev medvojnega in povojnega nasilja, Ljubljana|spomenik žrtev medvojnega in povojnega nasilja]]. Leta 2001 so odprli [[Park zvončkov, Ljubljana|Park zvončkov]], čez dve leti (2003) pa so prenovili [[nemško vojaško pokopališče druge svetovne vojne]]. Ob Boljkov spomenik žrtvam druge svetovne vojne so poleti 2016 dodali spomenik ruskim žrtvam prve in druge svetovne vojne.
 
Do maja 2004 je bilo na pokopališču uradno pokopanih več kot 150.000 ljudi, od tega je vsaj okoli 2000 širše znanih osebnosti. Uradno število pokopanih (register pokopov) in resnično stanje se razlikujeta, saj so bili po drugi svetovni vojni številni grobovi in [[grobnica|grobnice]] odprti, posmrtni ostanki odstranjeni ter uničeni oz. prekopani na neznano lokacijo. Kljub temu so te osebe še danes uradno pokopane na Žalah. Bili pa so tudi primeri, da so opravljali prekope iz drugih pokopališč na Žale, a so nato pozabili uvrstiti prekop v register, tako da so danes ljudje pokopani na Žalah, a brez znane lokacije. Kmalu po letu 2004 je bilo celotno območje Žal razglašeno za [[kulturni spomenik Slovenije]] lokalnega pomena, medtem ko so bili posamezni predeli oz. objekti razglašeni za kulturne spomenike državnega pomena.
Vrstica 91:
:* gospodarsko poslopje
:* upravno poslopje
:* [[cerkev Vseh svetih, Ljubljana|cerkev Vseh svetih]] - postavljena je bo Plečnikvoem kompleksu
 
== Pomembni ljudje ==
Vrstica 107:
* [[Ivan Cankar]], pisatelj in politični aktivist<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/>
* [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar in diplomat
* Bogo Grafenauer, zgodovinar, univerzitetni profesor,
* [[Fran Saleški Finžgar]], duhovnik in pisatelj<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/>
* [[Rihard Jakopič]], slikar<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/>
* Matija Jama, slikar
* [[Konrad Janežič]], pravnik, politik in narodni buditelj
* [[Anton Bonaventura Jeglič]], ljubljanski škof
Vrstica 124 ⟶ 126:
* [[Leonid Pitamic]], pravnik
* [[Jože Plečnik]], arhitekt<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/>
* Edvard Ravnikar, arhitekt
* [[Anton Slodnjak]], literarni zgodovinar
* [[Dominik Smole]], pisatelj