Celzova knjižnica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Knjižnice using HotCat |
|||
Vrstica 7:
'''Celsusova knjižnica''' je starodavna [[Rimska arhitektura|rimska stavba]] v [[Efez]]u v [[Anatolija|Anatoliji]], ki je zdaj del Selçuka v [[Turčija|Turčiji]]. Zgrajena je bil v čast [[Rimski senat|rimskemu senatorju]] Tiberiju Juliju Celsusu Polemaeanusu<ref>{{cite book |author= Swain, Simon |title=Dio Chrysostom: Politics, Letters, and Philosophy |publisher=Oxford University Press |year=2002 |page=57 |isbn=9780199255214}}</ref><ref name=" Nicols, John 1978 109 ">{{cite book |author= Nicols, John |title= Vespasian and the partes Flavianae, Issues 28-31 |publisher= Steiner |year= 1978 |page=109 |isbn=9783515023931}}</ref>, ki jo je dokončal Celsusov sin Gaj Julij Aquila ([[konzul]] leta 110) med približno letoma 114-117. Knjižnica je bila »ena izmed najbolj impresivnih stavb v rimskem cesarstvu« in je hranila 12.000 zvitkov ter služila kot Celsusov [[mavzolej]], ki je pokopan v kripti pod knjižnico v okrašenem marmornatem [[sarkofag]]u. <ref name="Celsus Library, Ephesos">{{Cite web|url=http://www.ancient.eu/image/691/|title=Celsus Library, Ephesos|access-date=2016-10-02}}</ref> Celsusova knjižnica je bila »tretja največja knjižnica v starodavnem svetu« za [[Aleksandrijska knjižnica |knjižnico v Aleksandriji]] in [[Pergamon]]u. <ref>{{Cite web|url=http://www.lonelyplanet.com/turkey/aegean-coast/ephesus-efes/sights/historic/library-celsus|title=Library of Celsus - Lonely Planet|last=Planet|first=Lonely|website=Lonely Planet|access-date=2016-10-10}}</ref>
Notranjost knjižnice je bila uničena, domnevno v [[potres]]u leta 262<ref name="Clyde E. Fant 2003, p. 194">Clyde E. Fant, Mitchell GReddish, ''A Guide to Biblical Sites in Greece and Turkey'', Oxford: Oxford University Press, 2003, p. 194.</ref> (čeprav drugi dokazi kažejo na požar med invazijo Gotov v istem letu) in fasada v drugem potresu v desetem ali enajstem stoletju. <ref name="Clive Foss 1979, p. 134">Clive Foss, ''Ephesus After Antiquity: A Late Antique, Byzantine, and Turkish City'', Cambridge: Cambridge University Press, 1979, p. 134.</ref> Stoletja je ležala v ruševinah, dokler niso med letoma 1970 in 1978 arhitekti ponovno postavili ([[anastiloza]]) fasado. <ref name="Hartwig Schmidt 1995, pp. 46-7">Hartwig Schmidt, 'Reconstruction of Ancient Buildings', in Marta de la Torre (ed.), ''The Conservation of Archaeological Sites in the Mediterranean Region'' (Conference, 6–12 May 1995, Getty Conservation Institute), Los Angeles: The Getty Conservation Institute, 1997, pp. 46-7.</ref>
== Zgodovina ==
| |||