Miron: Razlika med redakcijama

Njegova najbolj znana dela po Plinijjevi ''Naturalis Historia'' (34.57-59), so bila telica, pes (''canem'', [[Kerber]]?), Perzej, [[satir]] [[Marsij]] občuduje flavto in Minerva (Atena), Heraklej, ki je bil sprejet v svetišču posvečenem Pompeju Velikem v [[Circus Maximus]], ''Discobolus'' ([[Metalec diska]]) in Apolon za [[Efez]], "ki ga je Antonij zmagoslavno vzel iz Efeza, vendar poveličeval Avgust, ki ga je obnovil, potem ko je bil opozorjen v sanjah". <ref>"''fecit et canem et discobolon et Perseum et pristas et Satyrum admirantem tibias et Minervam, Delphicos pentathlos, pancratiasta, Herculem, qui est apud circum maximum in aede Pompei Magni. fecisse et cicadae monumentum ac locustae carminibus suis Erinna significat. fecit et Apollinem, quem ab triumviro Antonio sublatum restituit Ephesiis divus Augustus admonitus in quiete"''</ref> Zgodnji cesarski rimski pisatelji so Mirona cenili kot največjega grškega kiparja, in njegov sodobni ugled je ostal visok. Zdi se, da je ''Telica'' svojo slavo zaslužila predvsem s tem, da je služila kot kljuka, na katero so obesili epigrame <ref>There are thirty-six epigrams on Myron's heifer in the Greek Anthology, most of them remarking on its realism.</ref>, ki ne kaže ničesar o položaju živali.