Noč čarovnic: Razlika med redakcijama

Stari [[Kelti]] so 1. novembra slavili začetek [[Novo leto|novega leta]] (in hkrati tudi prehod iz sončne in toplejše polovice leta v temačno in hladnejšo), a proslava je bila namenjena bogu [[Sonce|Sonca]], včasih pa tudi gospodarju [[smrt]]i (Samhainu). Verjeli so, da ob polni [[Luna|Luni]], najpogosteje noč pred [[dan spomina na mrtve|dnevom mrtvih]] (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih [[grob]]ov in tako ponovno pridejo na [[Zemlja|Zemljo]] ter obiščejo svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. S prihodom [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]], je dan mrtvih dobil stalen datum. V noči pred tem dnem, po starem rimskem verovanju sodeč, je črni bog lova Samain prevzel oblast nad svetom, ubil boga Sonca in odpeljal boginjo vegetacije v podzemlje, kjer je ta morala ostati do prihodnje [[pomlad]]i in bdeti nad mirujočimi semeni, živalmi ki spijo in dušami umrlih. V tej noči so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. Verovalo se je tudi, da mrtvi poslednjič pridejo na njihov svet, zato so jim na pragih svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so celo v ta namen izdolbli [[Repa|repe]], [[navadna pesa|pese]] ali [[krompir]], ter vanje vstavili gorečo svečo, češ da bi tako pregnali grešne duše, a dobrim pokazali pot do njihovih hiš. Buča je za izrezovanje postala popularna šele v [[16. stoletje|16. stoletju]] v [[Severna Amerika|Ameriki]], kasneje pa po celem svetu. Danes predstavlja izrezana buča, v angleško govorečem svetu jo imenujejo Jack-o'-lantern, glavni simbol praznika.