Redakcija: 15:18, 16. januar 2017 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj {{normativna kontrola}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:10, 29. julij 2017 uredi razveljavi Florentina Veršič (pogovor \| prispevki) 4.172 urejanj Začetna dopolnitev članka. Oznaka: vizualno urejanje: preklopljeno Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Stomach_diagram.gif\|framed\|right\|Želodec ({{lang-en\|stomach}}) leži med požiralnikom in tankim črevesom.]] '''Želodec''' ([[grščina\|grško]] ''gaster'', [[latinščina\|latinsko]] ''ventriculus'') je votli mišični [[~~organ~~Organ (biologija)\|organ]], ~~ki je kot~~ del [[~~prebavni~~Prebavni trakt\|prebavnega trakta]], ~~pomemben~~ki deluje kot vitalni prebavni organ. Prisoten je pri ~~[[prebava\|prebavi]]~~ljudeh in številnih drugih živalih, vključno z več nevretenčarji. V prebavnem sistemu ima želodec glavno vlogo v drugi fazi prebave, in sicer po ~~hrane~~žvečenju. Njegova prvotna funkcija ni [[absorpcija]] hranil;, saj to vlogo prevzema zlasti ~~[[črevo\|~~črevesje]]. Pri večini živali in pri človeku je ~~želodec~~ odgovoren za razgradnjo velikih molekul na manjše, ki se nato v črevesju lažje absorbirajo. Pri ljudeh in številnih drugih živalih se želodec nahaja med požiralnikom in tankim črevesjem. Izloča prebavne encime in želodčno kislino, s čimer pomaga pri prebavi hrane. Prehod delno prebavljene hrane iz želodca v dvanajstnik nadzoruje pilorični sfinker. Od tam naprej za premik hrane po preostanku prebavne poti skrbi peristaltika. Pri človeku je v želodcu okolje zelo kislo - [[pH]] je okoli 1,5-2 in ga vzdržuje [[klorovodikova kislina]], ki se v želodcu izloča. ▼ ▲Pri človeku je v želodcu okolje zelo kislo - [[pH]] je okoli 1,5-2 in ga vzdržuje [[klorovodikova kislina]], ki se v želodcu izloča. == Struktura == [[File:Gray1046.svg\|thumb\|left\|Deli želodca.]] Pri ljudeh se želodec nahaja v levem zgornjem delu trebušne votline med požiralnikom in dvanajstnikom. Za njim leži trebušna slinavka. Večino želodca leži za levi rebrnim lokom. Projekcija tega dela želodca na površino se imenuje Traubeov polmesečni prostor. Preostanek se projicira kot Labbeov želodčni trikotnik. Od velike krivine želodca poteka velik dvojni del visceralnega peritoneja, imenovan večji omentum. Vhod v želodec omejuje spodnji požiralnikov sfinkter, izhod iz njega pa pilorični sfinkter. Oba sfinktra nadzorujeta prostornino hrane v njem. Želodec je obkrožen s parasimpatičnimi (stimulativnimi) in simpatičnimi (inhibitornimi oziroma zaviralnimi) pleksusi (mrežami krvnih žil in živcev), ki uravnavajo aktivnost izločanja želodčnih izločkov in gibanja mišic. Kapaciteta želodca sicer znaša približno 2,5 litra tekočine. Pri odraslih ljudeh sproščen prazen želodec obsega volumen okoli 75 mililitrov. Običajno se razširi, ko vsebuje približno en liter hrane. Pri novorojenčku lahko želodec shrani le okoli 30 militrov hrane.<ref>{{Navedi splet\|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/7274820.stm\|title=Key to way stomach expands found\|date=3. 3. 2008\|accessdate=29. 7. 2017\|website=BBC NEWS\|publisher=\|last=\|first=}}</ref> == Anatomija želodca == Vrstica 20 ⟶ 30: * '''vratar''' (''pilorus'') - predstavlja mejo z dvanajsternikom in ga obdaja močan [[sfinkter]]. == Izločki == Želočna sluznica je sestavljena iz različnih žleznih celic, te pa izločajo * '''sluz''' Vrstica 28 ⟶ 37: ~~Deluje~~'''SLUZ''' deluje kot zaščita pred prebavnimi encimi, da želodec ne prebavi samega sebe.▼ ~~'''SLUZ'''~~ ▲Deluje kot zaščita pred prebavnimi encimi, da želodec ne prebavi samega sebe.

Želodec: Razlika med redakcijama