Redakcija: 06:37, 29. julij 2017 uredi 93.103.178.217 (pogovor) →‎Osebnost Otokarja II. Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 06:46, 29. julij 2017 uredi razveljavi 93.103.178.217 (pogovor) Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 32: == Osebnost Otokarja II. == [[Slika:Po2vNM.JPG\|200px\|left\|thumb\|200px\|Kip Otokarja II. v Pragi]] Zapis v Kolmarski kroniki pravi, da je bil "plemiške postave, ~~ne preveč~~srednje visok, ~~rjavega~~svetlega obraza, moder in bister ter za svojo dobo nadpovprečno zgovoren". Čeprav so se Otokarjevi posmrtni ostanki ohranili le v zelo slabem stanju, je antropolog Emanuel Vlček bolj ali manj potrdil njegov fizični opis iz srednjeveških kronik. Otokar II. je bil povprečno visok, ~~rjave~~svetle polti in dostojanstven mož z dvorsko vzgojo in za svoj čas dobro izobrazbo. Čeprav je mogoče iz mnogih njegovih dejanj sklepati na velikopoteznost in svobodomiselnost, bi bila taka ocena prenagljena. V letu 1254 je kot kralj recimo potrdil dotlej nevidene pravice židovskemu prebivalstvu: samoupravljanje in pravico do zaščite njihovega imetja. Obenem pa je bil to isti Otokar II., ki je v deželo pozval inkvizicijo. V resničnosti so njegove odločitve vedno odgovarjale predvsem njegovim trenutnim ciljem. Kot večina srednjeveških vladarjev tudi ni prenašal ugovarjanja njegovim odločitvam. Opisi iz avstrijskih kronik, ki se na primer posvečajo predvsem tovrstnim Otokarjevim dejanjem (pa tudi tistim Vaclava II.), preveč simpatije dejansko ne vzbujajo. Nadimek 'železni' so mu dali Kumani po bitki pri Kressenbrunu, kjer so se proslavili Otokarjevi v težko železo oblečeni vitezi. Namesto 'zlati', kot so mu tudi pravili, zaradi zlatih las, pa bi mu verjetno bolj pristajalo kako drugo poimenovanje – njegovo bogastvo je namreč izviralo od srebra. [[Slika:Ottokar II Premysl.jpg\|thumb\|200px\|Otokar II. Přemysl]]

Otokar II. Přemysl: Razlika med redakcijama