CondillacovCondillacovo delo ''Trgovina in vladanje'' (Le Commerce et le Gouvernement') (objavljenje bilo objavljeno leta 1776, istega leta kot Wealth»''Blaginja ofnarodov''« nations,[[Adam Smith|Adama Smitha)]]. Condillac je poskusilprijateljeval uvrstitiz ekonomijovodilnim vpredstavnikom koherentenekonomskega logični[[fiziokratizem|fiziokratizma]] okvir.[[Francois BilQuesnay|Francoisom je prijatelj fiziokrata Francoisa QuesnayaQuesnayjem]], vodjezato fiziokratov.je Velikov Condillacovihsvojih delekonomskih jepogledih odražalopretežno prevladujočesledil idejeidejam fiziokratov, šepredvsem posebejkar njegovezadeva analize strukture obdavčitve in predlogov za oživitev ekonomije. AmpakToda Condillacza jerazliko predlagalod še eno vrsto argumentov, kjerfiziokratov je trdil,v dasvojo proizvajalciekonomsko delajoteorijo zavključil teroijo [[korist|koristi]]. Večina fiziokratov je zavrnilazavračala korist in ideja je bila prezrta do njenega ponovnega odkritja, ko sta jo v ospredje postavila ekonomista [[Stanley Jevons]] in [[Carl Meneger]], obba istega leta, vsak v letusvojem delu in pod vplivom 1871Condillaca.
V njegovi teoriji »vrai prix« (prava cena), je Condillac predlagal teorijo o človeški zgodovini razdeljeni na dve fazi: napredek in nazadovanje. Napredek je označen z racionalnim razvojem in uporabo virov; nazadovanje pa sproži slabo vedenjerazsipnost višjega razreda, ki se nato spustivpliva navzdolna doslabo delavcev in spodbuja presežek, razkošje in lažne cene, kistanje škodijoproizvajalnih množicirazredov. Condillac je našel rešitev v »vrai prix«, pravi ceni ustvarjeni z neovirano interakcijo med ponudbo in povpraševanjem, ki doseže popolno deragulacijo. Ljudi bi naučili, kako delati v njihov interes na odprtem trgu skozi preoblikovanje njihovega načina dojemanja. Z zagovarjanjem svobodnega tržnega gospodarstva, v nasprotju s prevladujočo sodobnoekonomsko politiko francoske države, je Condillac vplival na klasično liberalno ekonomijo.
