Étienne Bonnot de Condillac: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Jezik |
|||
Vrstica 11:
Condillac je svoje celotno življenje, z izjemo obdobja, ko je deloval kot tutor na dvoru [[Vojvodina Parma|Parmske vojvodine]], kjer je poučeval mladega vojvodo [[Ferdinand, vojvoda Parme|Ferdinanda]], posvetil intelektualnemu delu. Njegova najpomembnejša dela so:
* »''Esej o nastanku človeškega zavedanja''« (Essai sur l'origine des connaissances humaines, 1746);
* »''Razprava o sistemih''« (Traité des systèmes, 1749);
* »''Razprava o občutkih''« (Traité des sensations, 1754);
* »''Razprava o duši''« (Traité des animaux, 1755);
* Celovite »''Študije''« (Cours d'études) (1767–1773) v 13 delih je napisal za mladega vojvodo Ferdinanda iz Parme, vnuka [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]];
* Ekonomsko delo »''Trgovina in vladanje, z ozirom drug na drugega''« (Le Commerce et le gouvernement, considérés relativement l'un a l'autre, 1776); in dve posmrtni deli,
* »''Logika« (Logique, 1781) in nedokončano
* »''Računski jezik''« (Langue des calculs, 1798).
V Parizu se je Condillac vključil v krožek enciklopedistov, ki bistveno prispevali k nastanku [[Encyclopédie|Enciklopedije]] pod vodstvom glavnega urednika [[Denis Diderot|Denisa Diderota]] . Prijateljeval je z [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujem]], njuno prijateljstvo je v neki meri trajalo do konca njegovega življenja. Najverjetneje se je začelo, ko je bil [[Rousseau]] učitelj sinov brata Jeana v Lyonu (Jean Bonnot de Mably je bil takrat zaposlen pri policiji in bil znan kot Monsieur de Mably). Skupaj z bratom Gabrielom, ki je postal znan politični pisatelj, poznan kot Abbé de Mably, je Condillac vključil Rousseauja v pariško intelektualno okolje in v ožjem med enciklopediste.
| |||