Étienne Bonnot de Condillac: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
{{Infopolje Oseba}}
'''Étienne Bonnot de Condillac''' [ˈɛtiˌɛn ˈbɒnoʊ də ˈkɒndiˌæk], [[Francozi|francoski]] [[filozof]], [[ekonomist]] in [[L'Encyclopédie|enciklopedist]], * [[30. september]] [[1714]], [[Grenoble]], [[Francija]], † [[3. avgust]] [[1789]], [[Beaugency]], [[Francija]].
Velja za enega pomembnejših filozofov francoskega razsvetljenstva. Bil je kritičen do novoveške [[racionalizem|racionalistične]] filozofije [[Rene Descartes|Descartesa]], [[Baruch Spinoza|Spinoze]] in [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniza]]. V filozofiji je izhajal iz [[John Locke|Lockovega]] [[empirizem|empirizma]], ki ga je nadalje razvijal in nadgradil s teorijo [[senzualizem|senzualizma]]. Vso spoznanje izhaja iz izkustva, prav tako so vsi intelektualni procesi so zanj samo oblike občutkov, s čimer se je približal [[fenomenalizem|fenomenalizmu]].
== Življenje ==
Rodil se je v [[Grenoble|Grenoblu
Condillac je svoje celotno življenje, z izjemo obdobja, ko je deloval kot
*
*
*
*
* Ekonomsko delo ''Trgovina in vladanje, z ozirom drug na drugega'' (Le Commerce et le gouvernement, considérés relativement l'un a l'autre,
* ''Logika (Logique, 1781) in nedokončano
V Parizu je bil Condillac vpleten v krog Denisa Diderota, filozofa, ki je bil soavtor [[Encyclopédie]]. Postal je prijatelj z Rousseaujem, njuno prijateljstvo je v neki meri trajalo do konca njegovega življenja. Najverjetneje se je začelo, ko je bil [[Rousseau]] učitelj sinov brata Jeana v Lyonu (Jean Bonnot de Mably je bil takrat zaposlen pri policiji in bil znan kot Monsieur de Mably). Skupaj z bratom Gabrielom, ki je postal znan politični pisatelj, poznan kot Abbé de Mably, je Condillac predstavil Rousseauja v intelektualne kroge.▼
* ''Računski jezik'' (Langue des calculs, 1798).
▲V Parizu se je
Condillacov odnos z neortodoksnimi filozofi ni škodoval njegovi karieri. Imel je že kar nekaj objavljenih del, ko ga je francosko sodišče poslalo v Parmo, da izobražuje osirotelega vojvodo takrat starega sedem let.▼
▲Condillacov odnos z neortodoksnimi filozofi, ki so izrazito nasprotovali religiji, ni škodoval njegovi karieri. Imel je že kar nekaj objavljenih del, ko ga je
Leta 1768 je bil po vrnitvi iz Italije Condillac izvoljen v francosko Akademijo. V nasprotju s popularno idejo, da se je udeležil samo enega sestanka, je bil redno prisoten, do dveh let pred smrtjo. Svoja kasnejša leta v pokoju je preživel v Fluxu, mali posesti, blizu Beaugencya na reki Loari. Tam je tudi umrl 3. avgusta 1780.▼
▲Leta 1768 je bil po vrnitvi iz Italije Condillac izvoljen v francosko Akademijo. V nasprotju s popularno idejo, da se je udeležil samo enega
== Delo ==
Condillac je pomemben kot filozof
V
V svoji naslednjem delu ''Razprava o sistemih'' je kritiziral novoveške racionaliste: Descartesa, Spinozo, Leibniza in [[Nicolas Malebranche|Malebrancha]], ki so po njegovem zgrajeni na abstraktnih načelih in neutemeljenih hipotezah. Polemiziral je glede Descartesovih vrojenih idej, Malebarnchovega [[okazionalizem|okazionalizma]], Leibnizove [[monade|monadologij]] in Spinozove [[substanca (filozofija)|substance]].
Njegovo najpomembnejše delo je zagotovo ''Razprava o občutkih'' (Traité des sensations), v kateri na svoj način obravnava psihologijo. Spraševal se je o Lockovi doktrini , ki pravi da nam dajo občutki intuitivno znanje o objektih. Oko torej oceni obliko, razdalje, pozicije, velikosti… Condillac pa je verjel, da moramo čute in čutila preučevati ločeno, da ugotovimo, katere ideje stojijo za vsakim čutom, kako so
{{v delu}}
To idejo je nato razvijal čez več različnih poglavij. V vsakem je imelo njegovo »bitje« le en čut in nato spoznava svet. To pa se spremeni v drugem delu, ko da Condillac svojemu bitju čut in znanje o obliki objektov. Proti koncu pa je obravnaval še povezave med raznimi čuti. Opazovanje konča z »divjim otrokom«, ki je bil najden v gozdovih v Litvi.
Vrstica 63 ⟶ 69:
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:de Condillac, Étienne Bonnot}}
[[Kategorija:Francoski filozofi]]
[[Kategorija:Francoski ekonomisti]]
[[Kategorija:Francoski psihologi]]
[[Kategorija:Francoski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Francoski filozofi]]
[[Kategorija:Francoski enciklopedisti]]
[[Kategorija:Razsvetljenski filozofi]]
[[Kategorija:Filozofi 18. stoletja]]
[[Kategorija:Empirizem]]
[[Kategorija:Člani Académie française]]
|