Limbuš: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pos. št. preb.
m Nekaj novih sklicev, oz. povezav na spletne strani.
Vrstica 26:
Samostojna župnija v Limbušu je nastala potem, ko je pogorela Magdalenska cerkev (v začetku 16. stoletja) in se je magdalenski župnik začasno preselil na območje tedanje Magdalenske podružnice v Limbušu. V obdobju med 1512 in 1524 je nastala župnija Sv. Jakoba Limbuš, ki je prvotno obsegala območje od Ruš do Zrkovcev, kasneje pa so na posameznih območjih nastajale samostojne župnije Ruše, Magdalena, Sv. Jožef in Brezje.
Leta 1820 je na območju Vrhovega dola, na kraju, ki se zdaj imenuje [[http://meranovo.um.si/ Meranovo]], posestvo kupil nadvojvoda [https://sl.wikipedia.org/wiki/Nadvojvoda_Janez_Habsbur%C5%A1ko-Lotarin%C5%A1ki Janez], vnuk [https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Terezija Marije Terezije], in tu uredil vzorno vinogradništvo, zibelko sodobnega vinogradništva na območju tedanje Štajerske. Leta 1832 je v Hrastju ustanovil še prvo vinogradniško–sadjarsko šolo v tedanji deželi Štajerski. To je v bistvu začetek kmetijskega šolstva na našem območju in predhodnica mariborske srednje kmetijske šole in sedanje [http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/ Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor]. Meranovo je bilo po zasnovi nadvojvode Janeza primer socialnega odnosa do delavcev, saj je bilo vsako soboto opoldne izplačilo tedenskega zaslužka, ob praznikih pa darilo v obliki vina in moke. Nadvojvoda Janez je ustanovil tudi sklad za ostarele viničarje ter jih nagrajeval z denarjem in spominskimi darili na Jakobovo nedeljo, ženam viničarjev pa namenjal svilene rute. Nadvojvoda Janez je prav tako zaslužen za potek železnice od Gradca do Trsta skozi Maribor in s tem za razvoj Maribora, za izgradnjo ceste skozi Hudo luknjo na Koroškem in za popis narodnega blaga ter šeg in običajev po Sloveniji.
V dvajsetem stoletju so se v Limbuš priseljevali mariborski industrijalci, veleposestniki in oficirji, ki so bili v Limbušu in okolici poleg benediktincev in Meranovega tretji steber kmetijstva. Poleg teh ključnih lastnikov posestev v kraju je bilo še nekaj kmetov domačinov, ki so delovali v središču Limbuša, Laznici in Vrhovem doluDolu. Bilo je tudi nekaj obrtnikov, dve trgovini in kar štiri gostilne, med njimi za Mariborčane in njihove nedeljske izlete posebej privlačna gostilna Julija Robiča.
V preteklosti so v Limbušu obstajale različne bratovščine (npr. vinogradniška bratovščina, ki je oskrbovala grozdni oltar v župnijski cerkvi), predhodnice kasnejšega društvenega povezovanja.
Vrstica 47:
V kraju še danes nastajajo novi individualni stanovanjski objekti ter novi zaselki, s tem pa se iz leta v leto povečuje tudi število prebivalcev.
 
V Limbušu se ponovno prebuja tudi ljubiteljska kultura, ki je po svojih aktivnostih na tem območju znana že več kot pol stoletja. Ljubiteljska kultura v Limbušu in Pekrah je znana predvsem po svojih gledaliških predstavah, na katerih ljubiteljski igralci in entuziasti uprizorijo marsikatero domačo in tujo igro.[http://www.pekre-limbus.si/]
 
==Sklici in opombe==