Štefan Kühar (duhovnik): Razlika med redakcijama

'''Števan Kühar ml.''', ({{jezik-hu|Kühár István}}), [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[narodni buditelj]]. *&nbsp; [[20. avgust]]<ref name=SBL>{{navedi splet |url=http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:1319/VIEW/ |title=Štefan Kühar ml. |accessdate=2012-07-08 |last=Šlebinger |first=Janko |authorlink=Janko Šlebinger |work=Slovenski biografski leksikon}}</ref> [[1887]], [[Gradišče, Tišina|Gradišče]]; †&nbsp; [[1. januar]] [[1922]], [[Beltinci]].<ref name=SBL>{{SloBio|id=308836 |avtor=[[Janko Šlebinger|Šlebinger, Janko]] |ime=Kühar, Štefan mlajši |vir=SBL}}</ref>

Rodil se je Jožefu Küharju in Katarini Gomboc. Njegov brat [[Janoš Kühar]] je bil zaveden slovenski duhovnik v [[Slovensko Porabje|Slovenskem Porabju]].<ref name=viri>{{navedi knjigo |title=Források a Muravidék Történetéhez (|trans_title=Viri za zgodovino Prekmurja) |volume=2 |place= Szombathely-Zalaegerszeg |year=2008 |isbn=978-963-7227-19-6}}</ref> Obiskoval je madžarsko ljudsko šolo, gimnazijo je obiskoval v [[Kiseg]]u in [[bogoslovje]] v [[Sombotel]]u. [[Sveto mašniško posvečenje|Posvečenje]] je prejel 29. julija 1911. Njegovi [[kaplan]]ski mesti sta bili v [[Tišina|Tišini]] in v Beltincih. Tam je postal med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] [[župnik]]. <ref name=SBL></ref>

V [[Marijin list|Marijinem listu]] je objavil v letih 1913 in 1914 daljši opis romanja v [[Tours]], kamor je odšel v skupini duhovnikov, ki so šli po [[relikvija|relikvije]] [[sv. Štefan|svetega Štefana]].<ref name=SBL></ref>

Že pred vojno je bil dejaven v ''Slovenski lüdski stranki'', ki je bila del [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]].<ref name=viri></ref> Že pred razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrske]] je dejaven kot iskren Slovenec in Jugoslovan. Zagotovilo za narodni obstoj [[Prekmurci|Prekmurcev]] je videl v [[Woodrow Wilson|Wilsonovi]] ideji o [[samoodločba|samoodločbi]] narodov.<ref name=SBL></ref> Leta 1918 je [[Budimpešta]] Slovencem v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] ponudila avtonomijo. [[Jožef Klekl (politik)|Klekl]] je zasnoval program avtonomije, ki ga je podpisal tudi Kühar.<ref name=viri></ref>

[[Kraljevina SHS]] je 12. avgusta 1919 zasedla Prekmurje. Prvo slavje je bilo v Beltincih in na njem je sodeloval tudi Kühar. Politiki in uradniki Krajevine SHS so ga cenili kot točnega in zanesljivega sodelavca, prav tako tudi [[delegacija]] pri razmejitveni komisiji leta 1921.<ref name=SBL></ref>