Konjščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m koordinati+, višina+, pošt. št.+ |
zodovina + |
||
Vrstica 12:
}}
'''Konjščina''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki je središče [[občina Konjščina|občine Konjščina]] [[Krapinsko-zagorska županija|Krapinsko-zagorske županije]].
== Zgodovina ==
V [[Srednji vek|srednjeveških]] [[Arhiv|listinah]] se današnja Konjščina omenja kot Selnica. V popisu [[župa|žup]] zagrebške škofije leta 1334 je omenja kot župa s [[Cerkev (zgradba)|cerkvijo]] ''sv. Nikolaja''. Od [[15. stoletje|15. stoletja]] je bila Selnica v posesti [[Plemstvo|plemiške rodbine]] ''Konjski''. Sredi 15. stoletja je kraj pridobil [[trške pravice]]. [[Kralj]] [[Matija Korvin]] je leta 1477 odobril Kristoforu in Ivanu Konjskem, da v Selnici postavita [[Fortifikacija|trajno utrdbo]], ki je bila dokončana okoli leta 1500. V 17. stoletju je po izumrtju rodbine Konjski naselje prešlo najprej v last plemiške rodbine ''Kegljević'', od leta 1722 pa je pripadalo zagrebški škofiji. Leta 1880 je [[potres]] deloma porušil utrdbo, ki se nato ni več obnavljala.<ref> '' Hrvatska enciklopedija'' . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.</ref>
V [[zgodovina|zgodovinskem]] spominu se kraj omenja kot lokacijo na kateri so [[Osmansko cesarstvo|osmani]] pod vodstvom vojskovodje Ulema-paše leta 1544 premagali [[Krščanstvo|krščansko]] [[Vojska|vojsko]], ki sta jo vodila [[ban]] Nikola Šubić Zrinski in [[grof]] Juraj Wildenstein. Iz teh časov so še vidni ostanki po potresu delno uničene utrdbe, edinega zagorskega ''Waserburga'', to je utrdbe obkrožene z vodnim jarkom. <ref>''Hrvatsko zagorje. Turistička monografija.'' Zagreb, 2008. ISBN 987-953-215-437-5</ref>
== Demografija ==
| |||