Memfis, Egipt: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Novo kraljestvo: Pozno obdobje |
→Pozno obdobje: Ptolomejsko obdobje |
||
Vrstica 155:
Memfis je v Poznem obdobju doživel več zaporednih okupacij in osvoboditev. Večkrat je bil oblegan in bil prizorišče več najbolj krvavih bitk v zgodovini Egipta. Država je kljub podpori grških zaveznikov pri spodkopavanju perzijske nadoblasti padla v roke osvajalcev in Memfis ni bil nikoli več narodna prestolnica. Leta 332 pr. n. št. je pripadel Grkom, ki so na oblasti nasledili Perzijce. Egipt je ponovno dobil domorodnega vladarja šele po egiptovski revoluciji leta 1952.
===Ptolomejsko obdobje===
[[Slika:Alexander visits the Apis bull at the temple in Memphis by Andre Castaigne (1898-1899).jpg|thumb|200px|right|Andre Castaigne (1898–1899): Aleksander Veliki v Apisovem templju v Memfisu]]
Leta 332 pr. n. št. se je [[Aleksander Veliki]] v Ptahovem templju v Memfisu kronal za egipčanskega faraona in začel grško obdobje egipčanske zgodovine. Mesto je obdržalo svoj položaj, zlasti verski, tudi potem, ko je oblast prevzel Aleksandrov general [[Ptolomej I.|Ptolomej I. Soter]]. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. je Ptolomej poskrbel, da so njegovo telo prepeljali iz [[Babilon]]a v Memfis, kjer so ga svečeniki v Ptahovem templju balzamirali. Ptolomej je poudarjal, da je Aleksander uradno izrazil željo, da bi bil pokopan v Egiptu. Po Aleksandrovem pokopu so makedonski kralji skladno z običaji zahtevali egipčanski prestol zase. [[Ptolomej II.]] je Aleksandrov sarkofag prenesel v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] v kraljevo grobnico, zgrajeno prav zanj. Natančna lokacija grobnice se je pozabila. Po Elijanu je videc Aristander napovedal da bo ''»dežela, v kateri bo Aleksander pokopan, za vedno srečna in neosvojljiva«.''
V Egiptu je zavladala [[Ptolomejska dinastija]], s katero se je začelo postopno propadanja Memfisa. Ptolomej I. je v Egiptu uvedel kult [[Serapis]]a s središčem v Sakari. V tem obdobju se je začel razvijati sakarski [[Serapeum]]. Zgradila se je Dvorana pesnikov, tempelj pa se je okrasil z dromosom in drugimi elementi grške arhitekture. Slava Serapisovega kulta se je razširila tudi preko meja države, ko so Ptolemajevi nasledniki njemu v čast zgradili veliko aleksandrijski Serapeum, pa je začela pojemati.
Faraona [[Ptolomej IV.]] in [[Ptolomej V.]] sta leta 216 oziroma 196 pr. n. št. objavija tako imenovana ''Memfiška dekreta''. Delegati visoke duhovščine iz celega kraljestva so se zbrali na sinodi pod pokroviteljstvom visokega Ptahovega svečenika in prisotnosti faraona, da bi začrtali državno versko politiko za naslednje obdobje, določili dajatve in takse, postavili nove osnove zanje in za plačevanje davka ptolomejskim vladarjem. Dekreta sta bila vklesana na stele v treh pisavah - demotski, [[hieroglif]]ski in [[Grški alfabet|grški]], da bi ju razumeli vsi podložniki. Najslavnejša stela je [[Kamen iz Rozete]], ki je v 19. stoletju omogočil razvozlanje stare egičanske pisave.
Razen teh so obstajale tudi pogrebne stele, ki so dale vpogled v rodoslovje memfiške visoke duhovščine. Duhovščina je bila z vladajočo dinastijo v Aleksandriji povezana do te mere, da so bili nekateri visoki svečeniki poročeni s ptolomejskimi princesami, kar je še bolj utrdilo medsebojne vezi.
==Sklici==
| |||