Memfis, Egipt: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Novo kraljestvo: nadaljevanje |
→Novo kraljestvo: Pozno obdobje |
||
Vrstica 129:
V 21. In 22. dinastiji se je nadaljeval verski razvoj, ki se je začel z Ramzesom. Zgleda, da v tretjem vmesnem obdobju, v katerem so se v državi zgodile velike geopolitične spremembe, Memfis ni nazadoval, in da so faraoni poskušali razviti memfiški kult tudi v svoji novi prestolnici Tanis severovzhodno od Memfisa. Nekaj najdb iz nove prestolnice kaže, da je bil v njej Ptahov tempelj. [[Siamun]], šesti vladar iz 21. dinastije, je zgradil tempelj, posvečen [[Amon]]u. Njegove ostanke je v zgodnjem 20. stoletju odkril Flinders Petrie južno od komleksa Ptahovega templja.<ref>Petrie. ''Memphis I'', Ch. VI, § 38, str. 12 in plošči 30 in 31.</ref>
Faraon [[Šošenk I.]] (vladal 943–922 pr n. št.), ustanovitelj 22. dinastije, je zgradil prednje dvorišče in pilon Ptahovega templja, spomenik, ki ga je imenoval ''»Grad milijonov let Šošenka, Amonovega ljubljenca«''. Spomenik je obdajal pogrebni kult, dobro znan v Novem kraljestvu, ki je vladal še več generacij po ustanovitvi templja. Vse to je nekaj znanstvenikov privedlo do sklepa, da bi v templju lahko bila tudi faraonova pogrebna soba.<ref>Sagrillo. ''Mummy of Shoshenq I Re-discovered?'', str. 95–103.</ref> Šošenk je dal zgraditi tudi novo svetišče boga [[Apis]]a, povezanega predvsem pogrebnimi obredi, v katerih so ubili bika in ga obredno [[Mumificiranje|mumificirali]].<ref>Petrie. ''Memphis I'', § 38, str. 13.</ref><ref>Maystre. ''The High Priests of Ptah of Memphis'', Ch. XVI, § 166, str. 357.</ref>
Nekropolo visokih svečenikov v Memfisu, datirano v 22. dinastijo, so odkrili zahodno od foruma. V njej je bila kapela, katero je Ptahu posvetil princ Šošenk, sin [[Orsokon II.|Orsokona II.]] (vladal 872–837 pr. n. št.). Njegov grob v Sakari je leta 1939 odkril Pierre Montet. Kapela je zdaj razstavljena na vrtovih Egiptovskega muzeja v Kairu.
===Pozno obdobje===
V tretjem vmesnem obdobju in poznem obdobju je bil Memfis pogosto prizorišče uporov lokalnih dinastij proti okupatorjem, predvsem Kušitom, Asircem in Perzijcem.
Triumfalni pohod kušitskega vladarja Pija na Egipt se je končal z ustanovitvijo 25. dinastije s sedežem v Napati. Pijeva osvojitev Egipta je dokumentirana na Steli zmage v Amonovem templju v Džebel Barkalu. Pij je po osvojitvi Memfisa obnovil templje in kulte, ki so jih zanemarili med vladavino libijske 24. dinastije. Njegovi nasledniki so bili znani po gradnji kapel v jugozahodnem kotu Ptahovega templja.<ref>Meeks. ''Hommage à Serge Sauneron I'', str. 221–259.</ref>
Memfis je postal središče nemirov, ki jih je povzročila asirska grožnja. Pod faraonom [[Taharka|Taharko]] je mesto postalo obmejno središče odpora, ki se je po izgonu kušitski kralja nazaj v Nubijo hitro sesul. Asirski kralj [[Asarhadon]], katerega je podpiralo nekaj domorodnih egipčanskih princev, je leta 671 pr. n. št. zasedel Memfis. Njegova vojska je plenila po mestu, ubijala meščane in njihove glave natikala na kole. Asarhadon se je v svojo prestolnico [[Ninive]] vrnil z bogatim plenom in postavil Stelo zmage, na kateri je upodobljen Taharkov sin v verigah. Egipt se je takoj po njegovem odhodu uprl asirski oblasti.
[[Slika:Palais Apries Memphis.jpg|thumb|280px|left| Ruševine Apriesove palače v Memfisu]]
Asarhadona je nasledil sin [[Asurbanipal]], ki je nadaljeval ofenzivo proti Egiptu. V masovnem pohodu leta 664 pr. n. št. je bil Memfis ponovno oplenjen in opustošen. Faraona [[Tantamani]]ja so Asirci zasledovali v Nubijo in ga porazili, s čimer se je končala kušitska vladavina v Egiptu. Na oblast je ponovno prišla dinastija, ki je vladala pred prihodom Perzijcev. Faraoni so v strahu pred invazijo iz [[Babilonija|Babilonije]] obnovili in okrepili mestne utrdbe.
Egipt in Memfis je po zmagi v [[bitka pri Pelesiju|bitki pri Pelesiju]] leta 525 pr. n. št. zasedel perzijski kralj [[Kambiz II.]]. Perzijci so mesto še bolj utrdili. Postalo je središče novoustanovljene [[Satrapija|satrapije]] Egipt (Mudraya/Musraya) in to vlogo obdržalo skoraj stopetdeset let. V mestu je bila stalna perzijska vojaška posadka, nastanjena verjetno ob severnem obzidju blizu [[Apries]]ove palače. Mesto je kot upravno središče satrapije postalo tudi eno od središč trgovanja na ogromnem ozemlju, ki ga je osvojilo perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]].
Stele v Serapeju v Sakari, posvečene bogu [[Apis]]u, ki jih dal postaviti vladajoči monarh, so ključni dokument za razumevanje dogajanj v tem obdobju. Katakombe s pokopanimi ostanki svetih bikov so se tudi v tem času širile in dobile veličasten videz, ki je kazal na čezmerno rast tega kulta po celi državi in še posebej v Memfisu in njegovi nekropoli. Zgleda da spomenik, posvečen Kambizu II., spodbija [[Herodot]]ove trditve, da se je osvajalec obnašal kriminalno in nespoštljivo do svetih običajev.
Ko je na oblast prišel faraon [[Amirtej]] (vladal 404 pr. n. št.), se je začela ponovno prebujati narodna zavest, ki je po perzijski okupaciji hitro zamrla. Amirteja je porazil in nato oktobra 399 pr. n. št. v Memfisu usmrtil [[Neferit I.]], ustanovitelj 29. dinastije. Usmrtitev je dokumentirana na [[Aramejščina|aramejskem]] [[papirus]]u (Brooklinski papirus 13). Neferit je prestolnico preselil v Mendes na vzhodu Nilove delte in Memfis je izgubil svoj politični položaj. Ohranil je vlogo verskega, trgovskega in strateško pomembnega središča odpora proti perzijskim poskusom ponovne osvojitve celega Egipta.
Pod [[Nektaneb I.|Nektanebom I.]] so se po celi državi začeli na veliko obnavljati templji. V Memfisu se je zgradilo močno novo obzidje Ptahovega templja. Obnovila so se tudi svetišča in kapele znotraj tempeljskega kompleksa. [[Nektaneb II.]] je nadaljeval delo svojega predhodnika. Začel je graditi velika svetišča, predvsem v sakarski nekropoli, jih okrasil s piloni in kipi in tlakoval ceste z vrstama sfing na obeh straneh. Njegovi napori, da bi pred Perzijci obranil obnovljeno održavo, so se končali z masovno invazijo Perzijcev leta 343 pr. n. št. in njegovim porazom v Palesiju. Nektaneb II. se je umaknil v južni del Memfisa, katerega je začel [[Artakserks III.]] oblegati. Faraona je prisilil na beg v Gornji Egipt in nato v Nubijo.
Kratkotrajna osvoboditev mesta pod uporniškim faraonom [[Kabaš]]em (vladal 338-335 pr. n. št.) je dokumentirana na sarkofagu bika Apisa z njegovim imenom. Odkrili so ga v Sakari in ga datirali v drugo leto njegovega vladanja. Memfis je leta 335 pr. n. št. osvojila vojska [[Darej III.|Dareja III.]]
Memfis je v Poznem obdobju doživel več zaporednih okupacij in osvoboditev. Večkrat je bil oblegan in bil prizorišče več najbolj krvavih bitk v zgodovini Egipta. Država je kljub podpori grških zaveznikov pri spodkopavanju perzijske nadoblasti padla v roke osvajalcev in Memfis ni bil nikoli več narodna prestolnica. Leta 332 pr. n. št. je pripadel Grkom, ki so na oblasti nasledili Perzijce. Egipt je ponovno dobil domorodnega vladarja šele po egiptovski revoluciji leta 1952.
==Sklici==
| |||