Memfis, Egipt: Razlika med redakcijama

 

===Legendarna zgodovina===

Legenda, ki jo je zapisal svečenik [[Maneton]], pravi, da je faraon [[Menes]], ki je združil obe deželi, ustanovil prestolnico na obali Nila, tako da je z jezovi in nasipi preusmeril tok reke. Grški zgodovinar [[Herodot]] pripoveduje podobno zgodbo in nadaljuje, da so [[Perzijci]], ki so bili med njegovim obiskom mesta suvereni Egipta, posvečali posebno pozornost jezovom, ki so branili mesto pred vsakoletnimi poplavami.<ref>Herodot. ''Zgodbe'' II, § 99.</ref> Menes je bil morda mitološki kralj, podoben rimskemu [[Romul]]u. Nekateri zgodovinarji sklepajo, da se je Egipt najverjetneje združil zaradi vzajemnih potreb in nato razvil kulturne vezi in trgovinska partnerstva, čeprav ni sporno, de je bila prva prestolnica združenega Egipta prav Memfis.<ref>Manley, Bill (1997). ''The Penguin Historical Atlas of Ancient Egypt''. Penguin Books.</ref> Egiptologi so legendarnega Menesa poistovetili z zgodovinskim [[Narmer]]jem, ki je predstavljen na [[Narmerjeva paleta|Narmerjevi paleti]]. Narmer je osvojil Nilovo delto v Spodnjem Egiptu in se razglasil za faraona. Tablica je datirana v okoli 31. stoletje pr. n. št. in bi lahko bila povezana z zgodbo o Menesovi združitvi Egipta. Leta 2012 so na [[Sinaj]]u odkrili napis, ki opisuje obisk preddinastičnega kralja [[Iri-Hor]]a v Memfisu.<ref name=ref1/> Ker je Iri-Hor živel dve generaciji pred Narmerjem, slednji ni mogel biti ustanovitelj mesta.<ref name=ref1/>

 

===Staro kraljestvo===

O Memfisu v Starem kraljestvu je malo znanega. Bil je prestolnica bogu ljubim faraonom, ki so iz mesta vladali od stanovitve Prve dinastije (okoli 3050 pr. n. št.). V zgodnjih letih Menesove vladavine je bil sedež vlade v Thinisu, malo južneje od Memfisa. Po Manetonu je »Bele zidove« (Ineb-hedž) ustanovil Menes. Nekatera besedila omenjajo, da je Trdnjavo z belim obzidjem zgradil kralj zase, da bi laže nadziral zvezo med dvema rivalskima kraljestvoma. Kompleks faraona [[Džoser]]ja iz tretje dinastije, ki stoji v antični nekropoli Sakare, bi lahko bil kraljeva pogrebna dvorana, saj vsebuje vse za to potrebne elemente: templje, oltarje, ceremonialna dvorišča, palače in vojašnice.

 

Zlata doba Memfisa se je začela s 4. dinastijo, ki je, zgleda, podpirala vlogo Memfisa kot vladarske rezidence, v kateri so faraoni prejeli dvojno krono, božansko manifestacijo združitve Dveh dežel. Kronanja in praznovanja, na primer praznik setve, so se dogajala v Ptahovem templju. Najstarejše znake takšnih ceremonijalov so odkrili v Džoserjevi grobnici.