Memfis, Egipt: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zgodovina: popravek |
→Zgodovina: nadaljevanje |
||
Vrstica 84:
Kmalu po začetku vladavine 18. dinastije in vzponu [[Tebe, Egipt|Teb]] in Novega kraljestva je začel Memfis propadati. Ponovno je oživel pod [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijci]] in po ustanovitvi [[Aleksandrija|Aleksandrije]] padel na trdno drugo mesto. V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] je Aleksandrija ostala najpomembnejše egipčansko mesto. Memfis je ostal na drugem mestu do ustanovitve Fustata (ali Fostata) leta 641 n. št. Mesto je bilo zatem večinoma opuščeno in je postalo vir gradbenega materiala za okoliška naselja. V 12. stoletju je bilo še vedno obsežen kup ruševin, potem pa se je kmalu spremenilo v skupino nizkih ruševin in raztresenih kamnov.
===Legendarna zgodovina===
Legenda, ki jo je zapisal svečenik [[Maneton]], pravi, da je faraon [[Menes]], ki je združil obe deželi, ustanovil prestolnico na obali Nila, tako da je z jezovi in nasipi preusmeril tok reke. Grški zgodovinar [[Herodot]] pripoveduje podobno zgodbo in nadaljuje, da so [[Perzijci]], ki so bili med njegovim obiskom mesta suvereni Egipta, posvečali posebno pozornost jezovom, ki so branili mesto pred vsakoletnimi poplavami.<ref>Herodot. ''Zgodbe'' II, § 99.</ref> Menes je bil morda mitološki kralj, podoben rimskemu [[Romul]]u. Nekateri zgodovinarji sklepajo, da se je Egipt najverjetneje združil zaradi vzajemnih potreb in nato razvil kulturne vezi in trgovinska partnerstva, čeprav ni sporno, de je bila prva prestolnica združenega Egipta prav Memfis.<ref>Manley, Bill (1997). ''The Penguin Historical Atlas of Ancient Egypt''. Penguin Books.</ref> Egiptologi so legendarnega Menesa poistovetili z zgodovinskim [[Narmer]]jem, ki je predstavljen na [[Narmerjeva paleta|Narmerjevi paleti]]. Narmer je osvojil Nilovo delto v Spodnjem Egiptu in se razglasil za faraona. Tablica je datirana v okoli 31. stoletje pr. n. št. in bi lahko bila povezana z zgodbo o Menesovi združitvi Egipta. Leta 2012 so na [[Sinaj]]u odkrili napis, ki opisuje obisk preddinastičnega kralja [[Iri-Hor]]a v Memfisu.<ref name=ref1/> Ker je Iri-Hor živel dve generaciji pred Narmerjem, slednji ni mogel biti ustanovitelj mesta.<ref name=ref1/>
===Staro kraljestvo===
O Memfisu v Starem kraljestvu je malo znanega. Bil je prestolnica bogu ljubim faraonom, ki so iz mesta vladali od stanovitve Prve dinastije (okoli 3050 pr. n. št.). V zgodnjih letih Menesove vladavine je bil sedež vlade v Thinisu, malo južneje od Memfisa. Po Manetonu je »Bele zidove« (Ineb-hedž) ustanovil Menes. Nekatera besedila omenjajo, da je Trdnjavo z belim obzidjem zgradil kralj zase, da bi laže nadziral zvezo med dvema rivalskima kraljestvoma. Kompleks faraona [[Džoser]]ja iz tretje dinastije, ki stoji v antični nekropoli Sakare, bi lahko bil kraljeva pogrebna dvorana, saj vsebuje vse za to potrebne elemente: templje, oltarje, ceremonialna dvorišča, palače in vojašnice.
Zlata doba Memfisa se je začela s 4. dinastijo, ki je, zgleda, podpirala vlogo Memfisa kot vladarske rezidence, v kateri so faraoni prejeli dvojno krono, božansko manifestacijo združitve Dveh dežel. Kronanja in praznovanja, na primer praznik setve, so se dogajala v Ptahovem templju. Najstarejše znake takšnih ceremonijalov so odkrili v Džoserjevi grobnici.
V tem obdobju se je razvilo tudi svečeništvo Ptahovega templja. Pomembnost svetišča v tistem času dokazujejo računi za hrano in druge potrebščine, potrebne za pogrebne svečanosti vladarjev in drugih visokih osebnosti.<ref>Breasted. ''Ancient Records of Egypt'', str. 109–110.</ref> Svetišče je omenjeno tudi v letopisih, ohranjenih na [[Kamen iz Palerma|Kamnu iz Palerma]], ki se začenjajo z vladavino faraona [[Mikerin]]a. Znana so tudi imena memfiških visokih svečenikov, ki so delovali v parih najmanj do vladavine faraona [[Teti]]ja.
[[Arhitektura]] tega obdobja je podobna tisti v [[Giza|Gizi]], kraljevski nekropoli 4. dinastije, kjer so nedavna izkopavanja razkrila, da so bila dogajanja v kraljestvu osredotočena na gradnjo kraljeve grobnice. Memfis je bil takrat dedič dolge arhitekturne in umetnostne prakse, katero so navdihovali spomeniki prejšnjih vladarjev.
Vse omenjene nekropole so obkrožala prebivališča obrtnikov in delavcev, ki so se ukvarjali izključno z gradnjo kraljevih grobnic. Njihova naselja so se širila več kilometrov v vse smeri in skupaj z Memfisom tvorila megalopolis s templji, cestami in kanali, poveznimi s pristanišči na Nilu.<ref>Goyon. ''Les ports des Pyramides et le Grand Canal de Memphis'', str. 137–153.</ref> Obseg mesta se je postopoma zelo povečal, središče mesta pa je ostalo v okolici Ptahovga templja.
==Sklici==
| |||