Memfis, Egipt: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{Infobox ancient site | name = Memphis | native_name = <big>'''منف'''</big> | alternate_name = | image = Memphis200401.JPG | alt = | caption... |
uvod |
||
Vrstica 21:
| area =
| height =
| builder = Ni znano, obstajal je že v času preddinastičnega faraona [[Iri-Hor]]a<ref name=
| material =
| built = Pred 31. stoletjem pr. n. št.
Vrstica 47:
| designation1_free1value = Arabske države
}}
'''Memfis''' ([[Arabščina|arabsko]] منف, Manf, izg. [mæmf], [[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Μέμφις}}, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta. Njegove ruševine ležijo blizu mesta Mit Rahina, 20 km južno od [[Giza|Gize]].
Po eni od legend je mesto ustanovil faraon [[Menes]]. Bil je prestolnica Starega kraljestva, kasneje pa pomembno mesto skkozi celo zgodovino antičnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]].<ref>Bard. ''Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt'', str. 694.</ref><ref>Meskell, Lynn (2002). ''Private Life in New Kingdom Egypt''. Princeton University Press, str. 34.</ref><ref>Shaw, Ian (2003). ''The Oxford History of Ancient Egypt''. Oxford University Press, str. 279.</ref> Imel je pomembno strateško lego v [[Nil]]ovi delti. V glavnem mestnem pristanišču Peru-nefer je bilo zelo veliko delavnic, tovarn in skladišč, od koder so se živila in trgovsko blago razvažali po celem kraljestvu. V zlati dobi kraljestva je bil Memfis tudi regionalno versko središče.
Mesto je varoval bog [[Pta]]h, zaščitnik obrtnikov. Njegovo veliko svetišče Hut-ka-Ptah, kar pomeni ''mesto Ptahovega kaja'', je bilo ena od najmogočnejših zgradb v mestu. Zgodovinarji so prepričani, da je iz naziva svetišča, ki se v grščini piše {{jezik-el2|Aί γυ πτoς}} (Ai-gi-ptos), nastalo sodobno ime Egipt.
Zgodovina Memfisa je tesno povezana z zgodovino države. Propad mesta je bil posledica izgube njegovega gospodarskega pomena v pozni antiki, kateremu je sledil vzpon bližnje [[Aleksandrija|Aleksandrije]] na sredozemski obali. Po opustitvi starih egipčanskih verovanj, ki je sledilo [[Solunski edikt|Solunskemu ediktu]], je upadel tudi verski pomen mesta.
Ruševine nekdanje prestolnice dajejo samo delen vpogled v njegovo preteklost. Ruševine mesta in bližnje piramide v Gizi so od leta 1979 na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Mesto je kot muzej na prostem odprto za obiskovalce.
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
| |||