Harold II., Angleški: Razlika med redakcijama

'''Harold Godwinson''' (rodil se je okoli 1022–141022, umrl je 4. oktoberoktobra 1066), pogosto imenovan '''Harold II.''', je bil zadnji [[Anglosasi|anglosaški]] [[kralj]] [[Anglija|Anglije]]. Harold je vladal od 6. januarajanuarja 1066 <ref>DeVries ''Norwegian Invasion''</ref> vse do svoje smrti. Umrl je v [[bitka pri Hastingsu|bitki pri Hastingsu]] 14. oktobra 1066 v boju proti normanskim osvajalcem, ki jih je vodil [[Viljem Osvajalec]]. Njegova smrt je označilapomenila konec vladavine Anglosasov nadv AnglijoAngliji.

Harold je bil močan grof in član ugledne anglosaške družine, povezane s [[Knut Veliki| Knutom Velikim]]. Po smrti EdwardEdvarda Spovednika januarja 1066 je bil sklican sestanek modrih mož (''witenagemot'') in Harold je bil izbran za naslednika; kronan je bil v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]]. Konec septembra je uspešno odgnal svojega tekmeca norveškega kralja Haralda Hardrada, nato pa je s svojo vojsko odkorakal nazaj na jug, da bi se čez približno dva tedna spopadel z Viljemom Osvajalcem pri Hastingsu.

Harold je bil sin Godvina (1001–1053), mogočnega wesseškega grofa, in GytheGite ThorkelsdóttirTorkelsdóttir, svakinje angleškega in danskega kralja Knuta Velikega in Danske. GythinGitin brat je bil grof Ulf, ki se je poročil s Knutovo sestro EstrithEstrid (okoli 1015/1016). Tako je postal Ulf svak kralja SweynaSvena ForkbeardaVilobradega (umrl 1014); Ulfov in EstrithinEstridin sin bije postal danski kralj SweynSven II. leta 1047. Godvin je imelbil sina Wulfnotha, verjetno plemič (''thegn'') in po rodu iz Sussexa. Godvin je začel svojo politično kariero s podporo kralja [[Edmund Železnoboki|Edmunda Železnobokega]] (vladal je od aprila do novembra 1016), ki ga je zamenjal Knut leta 1018, ko ga je Knut imenoval za grofa [[Wessex]]a. Godvin je bil grof ves preostanek Knutovega vladanja in bil eden od le dveh grofov, ki ossta preživelipreživela do koncu tega vladanja. Po Knutovi smrti leta 1035 je Godvin sprva podprl HarthacnutaHardeknuda namesto Knutovega prvega naslednika Harolda Harefoota, vendar je leta 1037 zamenjal stran, a ne brez vpletenosti leta 1036 v umor Alfreda Ethelinga, polbrata HarthacnutaHardeknuda in mlajšega brata poznejšega kralja Edvarda Spoznavalca, leta 1036. Ko je Harold Harefoot leta 1040 umrl, je HarthacnutHardeknud postal kralj Anglije, Godvinova moč pa je bila ogrožena zaradi vpletenosti v Alfredov umor, a mu je prisegel in dal veliko darilo, zada zavarovanjesi kraljeveje usluge.zagotovil Vkraljevo Harthacnutovonaklonjenost. smrtVerjetno leta 1042pa je bil verjetnoleta vpleten1042 Godvin vpleten v vlogikraljevo pomagačasmrt, prisaj zasedbije angleškegaEdvardu prestolaSpoznavalcu Edvardapomagal, Spoznavalcada je zasedel kraljevi prestol. Leta 1045 je Godvin dosegel svojo največjo moč, kosaj se je novi kralj poročil z Godvinovo hčerko Edith. Godvin in GythaGita sta imela šest sinov: SweynSvena, HaroldHarolda, TostigTostiga, GyrthGirta, LeofwineLeofwina in WulfnothWulfnota in tri hčere Edith WesseškaWesseško (prvotno GythaGita, vendar preimenovana v EaldgythEaldgith (ali Edith), ko se je poročila s kraljem Edvardom Spoznavalcem), GunhildGunhildo in ElfgifuElfgifo. Rojstni datumi sinov niso znani, vendar je bil SweynSven najstarejši in, Harold pa drugi sin. <ref name=Walker10>Walker ''Harold'' p. 7- 18</ref> Harold je bil leta 1045 star okoli 25 let, zatotorej jese njegovo rojstnoje letorodil okoli leta 1020. <ref name=Rex31>Rex ''Harold'' p. 31.</ref>

Edith se je poročila z Edvardom 23. januarja 1045, ko je Harold postal grof Vzhodne Anglije in se redno pojavlja kot grof v dokumentih. Eden od razlogov za njegovo imenovanje v Vzhodni Angliji je bila morda potreba po obrambi pred grožnjo norveškega kralja [[Magnus Dobri|Magnusa Dobrega]]. Morda je Harold vodil nekaj ladij iz svoje grofije v Sandwich leta 1045 zoper Magnusa. SweynSven, Haroldov starejši brat, je bil imenovan za grofa leta 1043. Harold je začel razmerje z Edith Swanneck, ki se zdi, da je bila najbrž dedinja ozemelj v Cambridgeshiru, Suffolku in Essexu, ozemlje Haroldove nove grofije. <ref name=Walker18>Walker ''Harold'' pp. 18–20</ref> Oblika razmerja ni bila zakonska zveza, ker ni bilabilo blagoslovljenablagoslovljeno v cerkvi, ampak je znana kot ''more danico'' ali 'danski način', in jo je v tistem času uporabljala večina laikov v Angliji. Vsi otroci take zveze so bili zakoniti. Harold je verjetno vstopil v odnos, da bi zagotovil podporo svoji novi grofiji.<ref name=Walker127>Walker ''Harold'' pp. 127–128.</ref>

Leta 1047 je bil starejši brat SweynSven izgnan po ugrabitvi opatinje Leominstra. SweynoveNjegove posesti so bile razdeljene med Harolda in bratranca Beorna. Leta 1049 je bil Harold poveljnik ladje ali ladij, ki so bile poslane v pomoč nemškemu cesarju [[Henrik III. Nemški|Henriku III.]] proti BaldwinuBaldvinu V., grofu [[Flandrija|Flandrije]], ki se je uprl Henriku. Po tej akcijiNato se je SweynSven vrnil v Anglijo in poskušal doseči kraljevo pomilostitev, vendar sta Harold in Beorn zavrnila, da bi vrnila vse svoje posesti. SweynKo je, potem ko jeSven zapustil kraljevi dvor, je za talca vzel Beorna in ga nato ubil.

Ko je bil leta 1051 grof Godvin poslan v izgnanstvo, je Harold spremljal svojega očeta in mu je čez eno leto pomagal, da je ponovno pridobipridobil svoj položaj. Godvin je leta 1053 umrl in Harold ga je nasledil kot grof Wessexa (južna tretjina Anglije). Bil je najmočnejša osebnost v Angliji za kraljem.

Harold je leta 1058 postal tudi grof Herefordski in zamenjal svojega pokojnega očeta kot opozicijanasprotje večjemu vplivu Normanov v Angliji pod obnovljeno monarhijo (1042–66) z [[Edvard Spoznavalec|Edvardom Spoznavalcem]], ki je v izgnanstvu v Normandiji preživel več kot 25 let. Vodil je vrsto uspešnih akcij (1062–63) proti Gruffyddu ap Llywelynu Gwyneddskemu, vladarju [[Wales]]a. Ta spopad se je končal s porazom in smrtjo Gruffydda leta 1063.

[[File:Bayeux Tapestry scene23 Harold sacramentum fecit Willelmo duci.jpg|thumb|''HAROLD SACRAMENTUM FECIT VVILLELMO DUCI'' ("Harold je prisegel vojvodi Viljemu"). ([[Tapiserijatapiserija iz Bayeuxa]]). Ta scena je pred sceno na tapiseriji, ki se dogaja v ''Bagii'' (Bayeux, verjetno stolnica v Bayeuxu). Prikazuje Harolda, kako se dotika vseh oltarjev z vojvodo na prestolu, ki gleda naprej, in je središče normanskega vdora v Anglijo.]]

Leta 1064 je Harold očitno doživel brodolom pri Ponthieuju. O tem potovanju je veliko špekulacij. Splošno soglasjeznano je, da je odšel iz Boshama in zgrešil pravo pot ter pristal v Ponthieuju. Bil je ujetnik grofa Guya I. iz Ponthieuja, nato pa kot talec prepeljan na grad v Beaurain, 24,5 km do ustja reke Canche, danes Le Touquet. Vojvoda Viljem je kmalu prišel in odredil Guyu predajo Harolda. Ta je očitno spremljal Viljema v boju proti Konanu II., vojvodu Bretanje. Ko so prišli v [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanjo]] mimo utrjene opatije [[Mont Saint-Michel]], je Harold reševal dva Viljemova vojaka iz živega peska. PreganjaliKonana so Konanapreganjali izod Dol-de-Bretagne do [[Rennes]]a in končno do Dinana, kjer se je predal. Na tapiseriji Viljem predaja Haroldu orožje in grb viteza. Drugi normanski viri pa pišejo, da je Harold prisegel ob sveti relikviji Viljemu in njegovemu zahtevku za angleški prestol. Po Edvardovi smrti so Normani hitro prevzeli angleško krono in s Haroldom razdrli domnevno prisego.

Kronist Orderik Vitalis opisuje Harolda kot "zelo visokega in postavnega, opaznega zaradi svoje fizične moči, poguma in zgovornosti, šal in dejanjadejanj junaka. Toda kaj pomenijo ti darovi brez časti, ki je bistvo vsega dobrega?"

Ob koncu leta 1065 je kralj Edvard Spoznavalec padel v komo, ne da bi določil naslednika. Umrl je 5. januarja 1066, inkot vje skladuzapisano zv delu ''Vita ÆdwardiEdwardi Regis'' (''Življenje kralja Edvarda''), ki je zgodovinski [[rokopis]] anonimnega avtorja iz leta 1067 po naročilu kraljice Edith, žene kralja Edvarda Spovednika. En ohranjen rokopis, datiran v okoli 1100, je zdaj v Britanski knjižnici, a) se je na kratko zavedel in kraljestvo predal svoji ženi, Harolda pa določil za pokrovitelja. Ko je bil naslednji dan sklican zbor modrih, so izbrali Harolda, njegovo kronanje je bilo 6. januarja najverjetneje v Westminstrski opatiji, čeprav o tem ni ohranjenih dokazov. <ref>[//web.archive.org/web/20091016073106/http://www.westminster-abbey.org/our-history/royals/coronations Westminster Abbey Official site&nbsp;– Coronations]</ref> Čeprav kasnejši normanski viri opozarjajo na hitrost tega kronanju, je lahko bil razlog to, da so bili vsi plemiči v deželi prisotni v Westminstru za praznik svetih Treh kraljev in ne zaradi kakršnega koli nasilnega prevzema prestola.

V začetku januarja 1066 je normandijski vojvoda Viljem II. začel načrtovati napad na Anglijo, zgradil je 700 vojnih ladij in jihodpluli odpeljalso proti Dives-sur-Mer na normandijski obali. Ko je Viljem prejel blagoslov Cerkve, so se mu pridružili tudi drugi plemiči. V pričakovanju vdora je Harold sestavil svoje čete na otoku Wight, a je flota ostala v pristanišču skoraj sedem mesecev, morda zaradi neugodnih vetrov. 8. septembra je Harold razpustil svojo vojsko in se vrnil v London. Isti dan je norveški kralj Harald Hardrad, ki je tudi zahteval angleško krono, skupaj s Tostigom napadel in s svojo floto pristal na ustju Tyne.

Sile Hardrada in Tostiga so porazilepremagale angleškega grofa EdwinaEdvina iz Mercie in Morcarja iz Northumbrije v bitki pri Fulfordu v bližini [[York, Anglija|York]]a 20. septembra 1066. Harold je odpeljal svojo vojsko na sever, dosegel Yorkshire v štirih dneh in Hardrada presenetil. 25. septembra je v bitki za Stamford Bridge Harold premagal Hardrada in Tostiga, ki sta bila ubita.

Po [[Snorri Sturluson|Snorriju Sturlusonu]] je pred bitko en sam človek prišel pred Haralda Hardrada in Tostiga. Ni se predstavil, a govoril, daje Tostigu ponujaponudil vrnitev grofije, če bi se obrnil proti Hardradu. Tostig je vprašal, kaj je njegov brat Harold pripravljen dati Hardradu. Tujec je odgovoril: "Sedem metrov angleške zemlje, ker je višji od drugih ljudi." Potem se je obrnil nazaj k Sasom. Hardrad je bil navdušen nad drznostjo prišleka in vprašal Tostiga, kdo je bil. Tostig je odgovoril, da je bil sam Harold Godwinson.

Ideja, da je Harold umrl zaradi puščice, ki mu je prebodla oko, je priljubljena še danes, vendar je to zgodovinska legenda in o tem še danes razpravljajo. Normanski zapis bitke z naslovom ''Carmen de Hastingae Proelio'' ('Pesem o bitki pri Hastingsu') pravi, da jo je Guy, škof Amiensa, napisal kmalu po bitki, in pravi, da so Harolda ubili štirje vitezi, verjetno tudi vojvoda Viljem, in njegovo telo razkosali. Anglo-normanska zgodovinarja 12. stoletja, kot sta William Malmesbury z delom ''Gesta Regum Anglorum'' in Henrik Huntington z delom ''Historia Anglorum'' trdita, da je Harold umrl zaradi puščice v glavi. Zgodnejši vir, Amatus iz Montecassina v delu ''L'Ystoire de li Normant'' ('Zgodovina Normanov'), ki je bilo napisano le 20 let po bitki pri Hastingsu, navaja, da je bil Harold ustreljen v oko s puščico, vendar je to lahko dodatek iz zgodnjega 14. stoletja. <ref>Foys, ''Pulling the Arrow Out'', 161–63</ref> Kasnejši zapisi navajajo eno ali obe različici.

Lik v tapiseriji iz Bayeuxa z napisom Harold Rex Interfectus Est ('Harold kralj je ubit') je upodobljen s puščico, ki je priletela v njegovo oko, vendar pa so se nekateri zgodovinarji spraševali, ali je ta človek res Harold ali ni morda na naslednji sliki, ko leži desno pod kopiti konj. Jedkanice iz tapiserije iz 1730-ih kažejo stoječo figuro z različnimi predmeti. Benoitova skica iz leta 1729 kaže le pikčasto črto, ki označuje šive brez znakov peres, medtem ko so vse preostale puščice na tapiseriji s peresi. Gravura Bernarda deiz Montfaucona iz leta 1730 ima trdno linijo, ki spominja na kopje in poteka zgoraj na sliki na levi strani. Stothardov akvarel iz leta 1819 prvič kaže naperjeno puščico v očesu figure.

[[File:Harold stone.JPG|thumb|Kraj, kjer naj bi umrl Harold, je postalv prizorišče opatijeopatiji Battle]]

<blockquote> Dva brata kralja sta bila najdena v bližini in Harold sam je imel odstranjene vse znake časti in ga ni bilo mogoče prepoznati po obrazu, ampak le po nekaterih znakih na njegovem telesu. Njegovo truplo je bilo odneseno v vojvodov tabor in Viljem ga je dal za pokop Viljemu z vzdevkom Malet in ne Haroldovi materi, ki je ponudila za telo svojega ljubljenega sina težo v zlatu. Vojvodi seVojvoda je zdelomenil, da je nespodobno, da prejmebi vzel denar za truplo in prav tako je menil, da je prav, da Harolda pokopljejo, kot je želela njegova mati. V šali je bilo rečeno, da bi morali tistega, ki je varoval obalo s tako brezčutno vnemo, pokopati ob obali. <ref>William of Poitiers ''Gesta Guillelmi II Ducis Normannorum'' in ''English Historical Documents 1042–1189'' p.229</ref></blockquote>

Drugi vir navaja, da so Haroldovo vdovo Edith SwanneshaSwanneck poklicali, da bi prepoznala truplo in naredila poseben znak, ki ga je poznala samo ona. Haroldove močne povezave z Boshamom, njegovim rojstnim krajem, in odkritje anglosaške krste v tamkajšnji cerkvi leta 1954, so povzročili, da je to kraj pokopa kralja Harolda. Zahtevo za izkop groba v cerkvi v Boshamu je zavrnila škofija Chichester decembra 2003, ko je predstojnik ugotovil, da so možnosti za določitev identitete telesa kot Harolda preveč krhke, da bi upravičeno motili pokopališče. Prejšnji izkop je razkril ostanke človeka, ki je bil predvidoma star okoli 60 let, manjkajo glava, ena noga in spodnji del druge noge, opis je skladen z usodo kralja, kot je zapisano v pesmi Carmen. Po njej je bil Harold pokopan ob morju, kar se ujema z zapisom Williama Poitiersa in identifikacijo groba v Boshamski cerkvi, ki je blizu chichestrskega pristanišča in s pogledom na Rokavski preliv. <ref>[http://www.bosham.org/bosham-magazine/history/King-Harold-remains.htm The Debate concerning the remains found in Bosham Church] ''Bosham Online Magazine'' 25 November 2003 Updated to include the Chancellor's ruling of 10 December 2003</ref>

{{familytree | | | | | | | GOD |v| GYT | GOD=[[Godvin Wesseški]]|GYT=GythaGita ThorkelsdóttirTorkelsdóttir}}

{{familytree | SWE | | EDI1 |v| HAR |v| EAL |-| GRU | | TOS | | EDI2 |-| EDW | SWE=SweynSven Godwinson|EDI1=EdythEdith SwanneshaSanneck|HAR='''Harold Godwinson'''|EAL=EaldgythEdita iz Mercije, hči grofa Elfgarja|GRU=Gruffydd ap Llywelyn|TOS=Tostig Godwinson|EDI2=Edith of WessexWesseška|EDW=Edvard Spoznavalec<br />(okoli 1004–1066)<br />angleški kraljikralj (1042–1066)}}

{{familytree | | | GOD | | EDM | | MAG | | GUN | | GYT | | HAR | | ULF | GOD=Godvin (rojen 1049)|EDM=Edmund (rojen 1049)|MAG=Magnus (rojen 1051)|GUN=Gunhild Wesseški (1055–1097)|GYT = GythaGita Wesseška (1053–1098)|HAR=Harold (1067–1098)|ULF = Ulf (1066–po 1087) }}