Možgani: Razlika med redakcijama

dodanih 7 zlogov ,  pred 2 letoma
Bot: Nadomeščanje datoteke 1543,AndreasVesalius'Fabrica,BaseOfTheBrain.jpg z 1543,_Andreas_Vesalius'_Fabrica,_Base_Of_The_Brain.jpg
({{normativna kontrola}})
(Bot: Nadomeščanje datoteke 1543,AndreasVesalius'Fabrica,BaseOfTheBrain.jpg z 1543,_Andreas_Vesalius'_Fabrica,_Base_Of_The_Brain.jpg)
|archiveurl = https://web.archive.org/web/20070926213032/http://etext.library.adelaide.edu.au/mirror/classics.mit.edu/Hippocrates/sacred.html |archivedate = September 26, 2007}}</ref>}}
 
[[Slika:1543,AndreasVesalius Andreas Vesalius' Fabrica,BaseOfTheBrain Base Of The Brain.jpg|thumb|left|upright|150px|Ilustracija iz [[Andreas Vesalius|Vesaliusovega dela]] ''[[De humani corporis fabrica]]'', objavljenega leta 1543, ki prikazuje bazo človeških možganov, vključno z optično kiazmo, malimi možgani in olfaktornim bulbusom]]
Rimski zdravnik [[Galen]] je poudarjal pomen možganov in se poglabljal v njihovo delovanje. Nakazal je anatomske odnose med možgani, živci in mišicami. Pokazal je, da so vse mišice povezane z možgani preko razvejane mreže živcev. Predpostavljal je, da živci mehansko aktivirajo mišice, in sicer tako, da nosijo skrivnostno snov, ki jo je poimenoval ''pneumata psychikon'', »živalska duša«.<ref name=Finger14/> Galenove ideje so poznali tudi v [[srednji vek|srednjem veku]]. Razcvet je prišel z [[renesansa|renesanso]]. Takrat so ponovno začeli s podrobnim proučevanjem anatomije, ki so jo združevali s teoretičnimi domnevami [[Rene Descartes|Descartesa]] in njegovih naslednikov. Podobno kot Galen je tudi Descartes o živčevju razmišljal v [[hidravlika|hidravličnih]] pojmih. Verjel je, da nefizične ''res cognitans'' omogočajo izvajanje višjih kognitivnih funkcij, vendar je večino človeškega vedenja mogoče razložiti mehanicistično.<ref>{{cite book| last = Finger| first = S| title = Origins of Neuroscience| year = 2001| publisher = Oxford University Press| isbn = 978-0-19-514694-3 |pages=193–195}}</ref>
 
13.106

urejanj