Znojenje: Razlika med redakcijama

Pri [[Ljudje|ljudeh]] je potenje predvsem sredstvo za [[Termoregulacija|termoregulacijo]], ki se doseže z izločanjem bogate vodne raztopine iz eccrinih žlez. Najvišja stopnja potu pri odraslih je lahko vse do 2-4 litrov na uro ali 10-14 litrov na dan (10-15 g / min • m²).<ref>Jessen,C., Temperature regulation in humans and other mammals, Springer, Berlin, 2000, 193 pp</ref><ref>Mack,G.W. and Nadel,E.R., Body fluid balance during heat stress in humans. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of physiology. Section 4: Environmental physiology, Oxford University Press, New York, 1996, pp. 187-214</ref><ref>Sawka,M.L., Wenger,C.B., and Pandolf,K.B., Thermoregulatory responses to acute exercise-heat stress and heat acclimation. In: Fregly,M.J., Blatteis,C.M. (Eds.), Handbook of phys</ref> [[Izhlapevanje]] potu s površine kože ima hladilni učinek zaradi proizvajanja [[latentna toplota|latentne toplote]] ob izhlapevanje vode. Zato se v [[Vročina|vročem]] vremenu ali ko se posameznikove mišice ogrejejo zaradi fizičnega napora proizvaja več znoja. Pri živalih z nekaj žlezami znojnicami, kot so [[psi]], so dosegli podobne rezultate pri regulaciji temperature s sopihanjem pri katerem izhlapeva voda iz vlažne sluznice ustne votline in [[Žrelo|žrela]]. [[Primati]] in konji imajo pazduhe od koder se izloča znoj, kot pri ljudeh. Čeprav potenje zaznamo pri različnih vrstah sesalcev<ref>{{cite journal |author=Goglia G |title=[Further research on the branched sweat glands in some mammals (Cavia cobaya, Sus scrofa, Equus caballus).] |language=it |journal=Bollettino Della Società Italiana Di Biologia Sperimentale |volume=29 |issue=1 |pages=58–60 |year=januar 1953 |month= |pmid=13066656}}</ref><ref>{{cite journal |author1=Robertshaw D|author2= Taylor CR |title=Sweat gland function of the donkey (Equus asinus) |journal=The Journal of Physiology |volume=205 |issue=1 |pages=79–89 |year=november 1969 |month= |pmid=5347721 |pmc=1348626 |url=http://www.jphysiol.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=5347721}}</ref> jih je med njimi razmeroma malo takšnih kot so ljudje in konji, ki proizvajajo velike količine znoja, da bi se ohladili.<ref>{{cite journal |authorauthors=McDonald RE, Fleming RI, Beeley JG,|display-authors= ''et al.'' |title=Latherin: A Surfactant Protein of Horse Sweat and Saliva |journal=PLoS ONE |volume=4 |issue=5 |pages=e5726 |year=2009 |pmid=19478940 |pmc=2684629 |doi=10.1371/journal.pone.0005726 |editor1-last=Koutsopoulos |editor1-first=Sotirios}}</ref>

Verjetno še mnogo drugih manj bogatih mineralov zapusti telo skozi potenje v ustrezno nižjih koncentracijah. Nekatere eksogene organske spojine si svojo pot v potu utrejo kot je razvidno iz neznanega odiferous "javorjevega sirupa" dišeče spojine v več vrst v rodu gobe Lactarius.<ref>Aurora, David "Lactarius fragilis" ''Mushrooms Demystified'' 1986 Ten Speed Press, Berkeley California</ref> Pri ljudeh, znoj je [[hypoosmotic]] glede na [[Krvna plazma|plazmo]] (tj. manj slana).<ref>{{cite book |title=BRS Physiology |edition=4th4 |first1=Linda S. |last1=Constanzo |page=155}}</ref> (i.e. less salty).