Kralj Artur: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
lektoriranje
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 8:
Najstarejši prepis dela ''Historia Britonum'' (Zgodovina Britov) je iz okoli leta 1000 in ni dovolj verodostojen. Nenij piše, da se je v Britaniji v prvi polovici 6. stoletja po odhodu [[Rimljani|Rimljanov]] živelo mirno in brez vojn.
 
Na splošno so viri zgodovinskih podatkov o Arturju nejasni, vendar se vsi strinjajo, da je ob koncu 5. stoletja na ozemlju današnjega [[Wales]]a in [[Anglija|Anglije]], v tedanjem britskem kraljestvu Powys, živel vojaški vodja, ki je združil britska kraljestva v boju proti prihajajočim [[Angli|Anglom]] in [[Sasi|Sasom]] (vsi viri govorijo, da Artur ni bil kralj, ampak "Dux bellorum" – vojaški vodja). Artur verjetno ni bilo njegovo pravo ime, ampak psevdonim, ki je simboliziral združevanje Britov, ki so obdržali stare keltske običaje, in tistih Britov, ki so se v času vladavine Rimljanov romanizirali in sprejeli [[krščanstvo]]. Ti dve skupini sta bili namreč v sporu v obdobju začetka vdorov Anglov in Sasov in jih je bilo treba združiti. Artur naj bi prevzel ta psevdonim, skovan iz britske in latinske besede za medveda – Arturjev simbol – ''arth'' in ''ursus'' – iz česar je nastalo ime ''Arthursus'' – tj. ''Arthur'' oziroma Artur.
 
Po 12 sijajnih zmagah proti osvajalcem je Artur morda postal žrtev istih sporov med kraljestvi, zaradi katerih je prišel na položaj voditelja – bitka pri Camlannu, v kateri je umrl, je bila menda bitka dveh britskih kraljestev (v kroniki ''Annales Cambriae'', ki je nastala konec 10. stoletja). Ne dolgo po njegovi smrti so Angli in Sasi nadaljevali osvajanje Britanskega otoka in samo 50 let po njegovi smrti zadnje Brite potisnili v oddaljene hribe Walesa in [[Cornwall]]a, kjer so se stari keltski običaji ohranili do današnjih dni .
 
Leta 1191 so v kraju [[Glastonbury]] menda našli posmrtne ostanke kralja Arturja in kraljice GenovefeGuinevre. Kosti so bile kasneje prenesene v mestno cerkev, a je bil grob uničen v angleški reformaciji, kosti pa so izginile. Kasneje so odkrili, da je bila to propagandna poteza tedanjih lokalnih oblasti, ki so želele pritegniti [[romar]]je. Pravi Arturjev grob ni bil nikoli odkrit, čeprav je bil po legendi prenesen na otok Avalon, kjer naj bi se njegove smrtne rane zacelile.
 
== Legenda o Arturju ==
Ne glede na zgodovinska dejstva, ki govorijo o resničnem obstoju britskega vodje v 5. stoletju, se deli mita o Arturju pojavijo šele s prihodom viteštva v srednjem veku. Pisne dele namreč najdemo šele konec 11. stoletja kot odgovor na duhovna iskanja ljudi, ki so živeli v tedanji Evropi.
 
Legenda o kralju Arturju je bila prvič zapisana v delu ''Historia Regum Britanniae'' (Zgodovina britanskih kraljev) okoli leta 1139. Artur se omenja tudi v delih Bruta okoli leta 1200, Layamona, potem v ''Le Morte d'Arthur'' Thomasa Maloryja (15. stoletje), a najbolj znan biograf kralja Arturja je Geoffrey Monmouthski (''Zgodovina britanskih kraljev''). Omenjajo se tudi dela Roberta de Borona: ''Joseph d'Arimathe'' (JosipJožef iz ArimatrejeArimateje), ''Merlin'' in ''Perceval'' (Parsifal).
 
Liki v legendah o kralju Arturju niso vedno v enakih odnosih, ampak so različno povezani v raznih verzijah zgodbe. ArthurArtur je sin kralja Utherja Pendragona in kraljice Igraine. Njegova žena je Genovefa (Guinevere)Guinevra. Lancelot je Arturjev najboljši prijatelj in najzvestejši vitez. Ljubezenska zveza Lancelota in GenovefeGuinevre označuje tudi začetek Arturjevega konca. Merlin je moder človek in čarovnik. Morgana (Morgan le Fay) je Arturjeva sestra, ki mu je razkrila ljubezensko zvezo Lancelota in GenovefeGuinevre. V drugih verzijah je vila ali simbol sreče, včasih tudi negativen lik, ki želi vladati namesto Arturja. Tu so še vitezi Perceval, Galahad in Gavain, ki se omenjajo kot idealni vitezi, vdani Arturju.
 
Njegov meč ekskalibur in zgodba o meču v kamnu sta splošno znana. Artur je kot mladenič izpulil [[meč]] iz kamna. Legenda pravi, da je tisti, ki bo izvlekel meč, sin Utherja Pendragona, in Artur postane kralj. Okrogla miza, za katero sedijo Arturjevi vitezi okrogle mize in dvorec Camelot so prav tako sestavni del v zgodbah o kralju Arturju. Posebej je treba omeniti iskanje [[Sveti gral|svetega grala]]. Gral, mistični predmet, lahko najde samo vitez čistega srca. S tem so v srednjem veku razlagali, kakšne lastnosti mora imeti idealen vitez.