Slovani: Razlika med redakcijama

dodanih 639 zlogov ,  pred 2 letoma
m
medklici
m (popravek-izbris)
m (medklici)
{{legend|#004040|Južni Slovani}}]]
 
Izraz '''Slovani''' (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni, Slaveni) označuje [[Etnična skupina|etnično]] in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo množico [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], ki jim rečemo [[Slovanski jeziki|slovanski]] jeziki (podmnožica indoevropskih jezikov).
 
Zgodovina Slovanov pred šestim stoletjem ni jasna, saj so bili šele takrat zagotovo omenjeni v [[Bizanc|bizantinskih]] zapisih.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.ancient.eu/Slavs/|title=Slavs|newspaper=Ancient History Encyclopedia|accessdate=2016-11-05}}</ref>
Izvor Slovanov sicer ostaja stvar debate, vendar pa po arheoloških dokazih vemo, da so proto-slovanska ljudstva že okoli 1500 pred našim štetjem poseljevala območje od približno zahodne Poljske do doline reke [[Dnjeper|Dneper]] v Belorusiji.
 
Kljub vsemu pa Slovani verjetno niso imeli specifičnega centra izvora lastne kulture, ampak so bili [[ljudstvo]], ki je živelo na širokem področju in si je kulturo delilo z ostalimi prebivalci.
 
== Ime ==
Izraz Slavi se je v zgodovini pojavil relativno pozno, vendar je predhodnik vseh ostalih izrazov. Splošno mnenje je, da je nastal v šestem stoletju našega štetja. Že pred tem je sicer Aleksandrijec [[Ptolemaj]] (cca 100-178) v svojem delu "[[wikipedia:Geography_(Ptolemy)|Geographike hyphegesis"]] omenil pleme ''Stavanoi'', ki naj bi živelo v evropski Sarmatiji med litvanskimi plemeni [[wikipedia:Galindians|Galindae]] in [[wikipedia:Yotvingians|Sudeni]] ter plemenom [[wikipedia:Alans|Alani]]. Omeni tudi drugo pleme, ''Suobenoi'', katere pripiše azijski Sarmatiji na drugi strani [[wikipedia:Alans|Alanov]]. Po Safariku ti dve povedi opisujeta isto ljudstvo. Ptolemaj je svoje informacije dobil iz dveh virov, vendar je bila ortografija kopij, ki jih je imel, slaba in zaradi tega je najbrž verjel, da obstajata dve plemeni, katerim je bilo potrebno pripisati lastne lokalitete.
 
Slavska kombinacija konsonantov ''sl'' je postala v grški ortografiji verjetno ''stl, sthl'' ali ''skl''. Ta teorija je bila sprejeta pred časom Safarika, podprli so jo izobraženci [[wikipedia:Mikhail_Lomonosov|Lomonosov]], [[wikipedia:August_Ludwig_von_Schlözer|Schlözer]], [[wikipedia:Dmitry_Tatishchev|Tatistcheff]] ter [[wikipedia:Johann_Erich_Thunmann|J. Thunmann]], ki je leta 1774 izdal dizertacijo na to temo (prvi 1679 [[wikipedia:Christoph_Hartknoch|Hartknoch]]).
 
Razen Ptolemaja Slavov ni omenil nihče do šestega stoletja. Naslednjič so omenjeni v delih Nazianzuma[[wikipedia:Caesarius_of_Nazianzus|Caesariusa Nazianskega]], ki so se pojavila na začetku šestega stoletja ([[wikipedia:Jordanes|Jordanis]], [[wikipedia:Procopius|Procopius]]).
 
Zgodovinarji nam tako predstavijo ''Slovene'' (sing. ''Slovenin'') katerih država je ''Slovensko'', katerih jezik je ''slovensk jazyk'' in katerih prebivalci so ''slovensk narod.'' [[Grki]] so jih poimenovali ''Soubenoi'', vendar so pisci iz šestega stoletja uporabili sledeče izraze: ''Sklabenoi, Sklauenoi, Sklabinoi, Sklauinoi''. Romani so uporabili izraze: ''Sclaueni, Sclauini, Sclauenia, Sclauinia.'' Kasnejši avtorji uporabljajo izraze ''Sthlabenoi, Sthlabinoi'', medtem ko so [[Rimljani]] pisali'': Sthlaueni, Sthlauini.'' V ''Življenju Sv. Klementina'' se pojavi izraz ''Sthlabenoi.'' Kasnejši pisci uporabljajo izraze kot so ''Esklabinoi, Asklabinoi, Sklabinioi, Sklauenioi'', s pridevniki, kot so ''sclaviniscus, sclavaniscus, sclavinicus, sclauanicus.'' V istem času se pojavijo tudi krajšave, kot so ''sklaboi, sthlaboi, sclavi, schlavi, sclavania,'' kasneje tudi ''slavi''. Poleg tega se izraz pojavi tudi v razdrobljenih oblikah: ''Sclauani, Sclauones (Sklabonoi, Esthlabesianoi, Ehlabogeneis)''. Armenski [[wikipedia:Movses_Khorenatsi|Moises Kornski]] je poznal izraz ''Sklavajin'', kronik Mihael Sirijski je uporabil izraz ''Sglau'' ali ''Sglou'', [[Arabci]] so posvojili izraz ''Sclav'', vendar je zaradi za njih težke izgovorjave le-ta postal ''Saklab, Sakalib'', kasneje tudi ''Slavije, Slavijun.'' Anonimni perzijski geograf desetega stoletja je uporabil izraz ''Seljabe.''
 
==== Izvor imena ====
Glede izvora imena je bilo predlaganih veliko teorij, ki so bile večinoma odvisne od tega, ali so za raziskovalno osnovo vzeli krajšo ali daljšo obliko imena ter ali so v prvem zlogu vzeli samoglasnik o ali a. Od trinajstega stoletja do Safarika[[wikipedia:Pavel_Jozef_Šafárik|Šafarika]] je bila za izvirno vedno tretirana krajša oblika ''Slav'', katere pomen izhaja iz besede ''Slava'' (slava, slavnost, ponos), in ki botruje izrazu ''gloriosi'' (''ainetoi''), vendar se je že v štirinajstem stoletju in kasneje besedo ''Slav'' pisalo v obliki ''Slovenin'', s prvim zlogom o. Ta oblika je začela odražati pomen besede ''Slovo'' ([[beseda]], govor) za opis Slavov, ki tako postanejo "govoreči", ''verbosi, veraces, homoglottoi.''
 
Obstaja več razlogov, da so slovanski filologi izpeljali besedo Slav iz ''slovo'' (beseda). Konec ''en'' ali ''an'' oblike ''Slovenin'' kaže na izvor iz topografske designacije. [[wikipedia:Josef_Dobrovský|Dobrowsky]] je to interpretiral tako, da je skušal izumiti topografsko ime Slovi, ki bi tako izviralo iz besede ''slovo.'' Tudi Safarik[[wikipedia:Pavel_Jozef_Šafárik|Šafarik]] ji je dal tudi geografsko interpretacijo. Vseeno pa ni sprejel povsem izmišljene lokaliteto ''Slovy,'' ampak je povezal besedo ''Slovenin'' z [[Litva|litvansko]] ''Salaba'' ter letijsko ''(Sala''), od koder izvira [[Poljska]] ''zulawa'', ki pomeni otok, suho točko v močvirnatem območju. Po tej interpretaciji bi lahko beseda Slav pomenila prebivalce otoka ali pa močvirnatega sveta. Nemški šolar [[wikipedia:Jacob_Grimm|Grimm]] je enačil identiteto Slavov z Suevi in je izvor besede povezal z ''sloba, svoba'' (svoboda). Možna razlaga je tudi, da beseda ''Slavi'' izvira iz "besede", to je podprto z dejstvom, da je Slavsko ime za Nemce ''Nemci'' ("nemi ljudje").
 
==== Vpliv suženjstva ====
Med dolgim obdobjem vojne med Nemci in Slovani, ki je trajala do desetega stoletja, so južni in jugovzhodni Slovani Nemce opremili z velikim številom sužnjev. Beneška in ostala italjanska mesta na obali so vzela in preprodala nešteto Slavskih ujetnikov z druge strani jadranskega morja. Slovani so tako velikokrat prisostvovali ugrabitvam svojih bratov v suženjstvo. Še posebej razvpiti zaradi svoje trgovine s sužnji so bili Naretanci, piratsko slavsko pleme, ki je živelo na območju današnje južne Dalmacije. Ruski princi so izvažali velike količine sužnjev iz njihove države. Rezultat tega je bil, da se je dalo sužnjem vzhodne Evrope ime ''[[Suženjstvo|slave]].''
 
==== Vprašanje točnega pomena ====
Še vedno ostaja odprto vprašanje, ali se izraz Slavi nanaša na vsa slavska [[Pleme|plemena]] ali le na nekatera izmed njih. Referenca, ki jo je uporabil Ptolemaj, kaže, da je beseda pomenila eno samo pleme. Ptolemaj je tako oklical Slave kot celoto z besedo ''Venedai'' in je rekel, da so "najmogočnejše ljudstvo" (''megiston ethnos'')''.'' Bizantinci iz šestega stoletja so razmišljali le o južnih Slavih in zato tudi o Rusih, ki so živeli na mejah Vzhodnega Cesarstva. Pri njih je izraz Slav pomenil le južne Slave; tako so Rusom rekli ''Antae'' in na ta način razlikovali med tema dvema plemenoma. Na enem mestu (Get. 34,35) Jordanis razdeli vse Slave na tri velike skupine: ''Veneti, Slavi,'' ter ''Antae,'' kar ustreza današnji razdelitvi zahodnih, južnih ter vzhodnih slavov, v neki drugi pasaži pa označi vzhodne Slave kot ''Veneti'' (verjetno je našel izraz ''Veneti'' pri starih piscih in se je osebno nagibal bolj k imenom ''Slavi'' ter ''Antae'', kar je najbrž vzrok za prej omenjeno trojiško razdelitev).
 
V vsakem primeru zgodovinarske avtoritete sedmega stoletja rečejo tako južnim slovanom, kakor zahodnim slovanom, ki so pripadali Samotovem kraljestvu, enostavno ''Slavi''.
86

urejanj