Trogir: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 34:
== Zgodovina ==
Na področju današnjega mesta so v 3. stoletju pr. n. št. [[Grki|grški]] kolonisti z otoka [[Vis|Visa]] (Issa) ustanovili naselje ''Tragurion'', ki se je v [[rimska doba|rimski dobi]] imenovalo ''Tragurium'' in se razvilo v pomembno pristanišče.
Grško ime naselja izvira iz grških besed "tragos" in "oros" s pomenom kozlovo obrežje, podobno kot grško ime otoka Čiovo "Bua" izvira iz grške besede "voua" s pomenom čreda. Z razvojem bližnjega mesta [[Solin]]a (Salone), ki je danes skoraj predmestje [[Split]]a, je pričel Trogir počasi zgubljati svoj pomen.
Po propadu [[Rimski imperij|rimskega imperija]] je prišel Trogir pod oblast [[Vzhodnorimsko cesarstvo|Bizanca]]. V času naseljevanja [[Hrvati|Hrvatov]] so se v Trogir priselili begunci iz Solina. Kljub formalnemu priznavanju bizantinske oblasti je Trogir od 9. stol. dalje plačeval davke tudi madžarskim (hrvaškim) vladarjem. Mesto je postalo v 9. stol. sedež [[škofija|škofije]], ki je bila ukinjena leta [[1828]]. Leta 1000 je [[Beneška republika]] priznala neodvisnost prebivalcev mesta Trogirja in od tedaj je Trogir začel trgovati z italijanskim polotokom, od koder so odtlej prihajali številni kulturni vplivi ter pobude za gospodarski napredek in izboljšave. Leta 1107 je trogirski komuni privilegije s t.i. Trogirsko diplomo potrdil madžarsko-hrvaški kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]], ki je obljubil mestu svojo zaščito, prosto izbiro kneza (načelnika) in izbiro škofa, pravico sprejema lastnih zakonov, tretjino prihodkov od prometa v pristanišču in da madžarska vojska brez dovoljenja ne bo vstopila v mesto.
Leta 1123 so [[Saraceni|saracenski]] pirati osvojili in skoraj popolnoma porušili Trogir. Leta 1242 se je v mesto pred mongolskimi osvajalci zatekel madžarsko-hrvaški kralj [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]] Po vojni med Chioggio in Benetkami je morala Chioggia preklicati svoje partnerstvo z [[Zadar|Zadrom]] in Trogirjem proti benečanom, nato pa je Šibenik postal pomembno trgovsko središče, z monopolom pri trgovanju s soljo na skoraj celotnem Jadranu.