Magnezija ob Meandru: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
zgodovina |
||
Vrstica 51:
Magnezija je bila v Joniji, ker je bila naseljena z Eolci iz Grčije pa ni bila sprejeta v Jonsko zvezo. Nekaj časa so ji morda vladali Lidijci in za njimi Perzijci in je bila stalen cilj roparskih pohodov Kimerijcev. Kasneje je v [[Druga mitridatska vojna|drugi mitridatski vojni]] (83–81 pr. n. št.) podprla [[Rimska republika|Rimljane]].<ref>Thomas Allom, Robert Walsh, John Chippendall Montesquieu Bellew, Mark Wilson (2006). ''Thomas Allom's Constantinople and the Scenery of the Seven Churches of Asia Minor''. Gorgias Press. str. 210–. ISBN 978-1-59333-139-9.</ref><ref>Handbook for Travellers in Turkey in Asia: Including Constantinople, the Bosphorus, Plain of Troy, Isles of Cyprus, Rhodes, &c..., with General Hints for Travellers in Turkey, Vocabularies &c. J. Murray. 1878. str. 290–.</ref>
==Zgodovina==
Magnezija je kmalu dosegla veliko moč in blaginjo, da bi se lahko uprla celo izzivom [[Efez]]a.<ref>Callinus, ap. Strabo xiv. str. 647.</ref> Mesto so kljub temu med letoma 726 pr. n. št. in 660 pr. n. št. zavzeli in uničili [[Himerijci]]. Opustošeno mesto so kmalu zatem obnovili Milejci, po [[Atenej]]evem mnenju<ref>Atenej xii. str. 525.</ref> pa Efežani. Magnezija je bila občasno sedež perzijskih [[satrap]]ov [[Lidija|Lidije]].<ref>Herodot, i. 161, iii. 122.</ref>
V 5. stoletju pr. n. št. je izgnani Atenec [[Temistokles]], zmagovalec v pomorski bitki s Perzijci pri [[Bitka pri Salamini|Salamini]], prišel v Perzijo in se ponudil v službo kralju [[Artakserks I.|Artakserksu I.]] Kralj mu je podelil oblast v Magneziji, da bi podprl njegovo družino. <ref>Nepos. ''Themistocles''. 10; Diodor xi. 57.</ref>
V [[Rimska republika|rimskem obdobju]] je bila Magnezija potem, ko je bil [[Antioh III. Veliki]] potisnjen proti vzhodu, priključena k Pergamovemu kraljestvu.<ref>Livij xxxvii. 45, xxxviii. 13.</ref> Zgleda, da je potem začela propadati, vendar jo še vedno, čeprav redko, omenjajo [[Plinij starejši|Plinij Starejši]],<ref>v. 32.</ref> [[Tacit]]<ref> Ann. iv. 55</ref> in Hierokles<ref>str. 659.</ref> med škofijami v rimski provinci [[Azija (rimska provinca)|Aziji]]. Zgleda, da se je v tem obdobju nekaj časa imenovala Meandropolis.<ref> Concil. Constantin. iii. str. 666.</ref> Obstoj mesta je dokumentiran na kovancih cesarjev Avrelijev in Galijena.
==Sklici==
| |||