|
[[Slika:Roman provinces of Illyricum, Macedonia, Dacia, Moesia, Pannonia and Thracia.jpg|thumb|Zemljevi naselitve Tavriskov]]
'''Tavriski''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Tavrisci}}), jeso oznaka zabili [[Kelti|keltsko]] [[pleme]], ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen [[Latobiski|Latobikov]], [[Jazi|Jazov]] in [[Varkiani|Varkianov]]), in so bili naseljeninaseljenih v srednji in vzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], na severozahodu [[Hrvaška|Hrvaške]] ter na jugozahodu [[Madžarska|Madžarske]].
Iz matičnega prostora v [[Galija|Galiji]] so se skupaj z [[Boji]] najverjetneje razselili v dveh valovih;: eni čez [[Alpe]] v [[Italija|Italijo]] (kjertam so bili leta 225. pr. n. št. dokončno poraženi v [[Toskana|toskanskem]] kraju, imenovanem ''Telmon'', zato nekateri menijo, da so se odselili v [[Panonija|Panonijo]], za kar pa ni trdnih dokazov), drugi pa naj bi prodirali vzdolž [[Donava|Donave]] do [[Blatno jezero|Blatnega jezera]]. Od tam so se postopno širili proti jugozahodu, zasegli ''Nauportus'', (danes [[Vrhnika]], po [[grki|grškem]] [[zgodovina]]rju [[Strabon|Strabu]] je bil ''Nauportus'' naselje Tavriskov), s težnjo zasidrati se v severovzhodni Italiji, kar je – v nadaljevanju – sprožilo [[starorimska civilizacija|rimski]] odgovor, namreč zgraditev [[Trdnjava|trdnjave]] ''Aquileia'' (danes [[Oglej]]).<ref>Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 {{COBISS|ID=2902787}}</ref>
Po najstarejšem viru je bilo na ozemlju Tavriskov odkrito bogato nahajališče [[zlato|zlata]]. Leta 129 pr. n. št. jih je premagal rimski [[konzul]] ''[[Gaj Sempronij Tuditan'']]. Okoli leta 50 pr. n. št. so v zavezništvu z Boji doživeli hud poraz proti Dačanom pod vodstvom [[kralj]]a ''Burebiste''. Pokoril jih je [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] v nizu bitk v letih med 35–33 pr. n. št., dokončno pa so bili zlomljeni šele leta 16 pr. n. št.<ref>Veliki spolšnisplošni leksikon; knjiga 19, DZS, Ljubljana, 2006</ref>
== Viri ==
|
