Strasbourg: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
Frze (pogovor | prispevki)
Argentina Straſʒburg 1493.jpg
Vrstica 78:
Revolucija [[1332]] se je končala s široko osnovano mestno vlado z udeležbo [[ceh]]ov, ob tem pa je Strasbourg razglasil svobodno republiko. Leta [[1348]] je v mestu kosila morilska [[bubonska kuga]], [[14. februar]]ja [[1349]] pa je sledil pogrom več sto [[Judje|Judov]], ki so jih javno zažgali, preostale pa izgnali iz mesta<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/historiq/stval/stval.htm "Masaker na Valentinovo" 1349]</ref>. Vse do konca 18. stoletja je bilo Judom prepovedano ostati v mestu po 10. uri dopoldne, čas za odhod pa je naznanil občinski glasnik z [[Rog (glasbilo)|rogom]]<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/hist/hist2.htm Židje Strasbourga in Velika kuga]</ref>. Nadalje je bila za vsakega konja, ki ga je Jud z dovoljenjem privedel v mesto, uvedena posebna taksa<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/hist/hist3.htm Židje Strasbourga pred francosko revolucijo]</ref>.
 
[[Slika:Strasbourg1493Argentina Straſʒburg 1493.pngjpg|thumb|left|350px|Strasbourg s stolnico [[1493]]]]
 
Med reformacijo je mesto pod političnim vodstvom ''Jakoba Sturma von Sturmecka'' in duhovnim vodstvom [[Martin Bucer|Martina Bucerja]] sprejelo versko učenje [[Martin Luter|Martina Lutra]]. Njegovi privrženci so ustanovili gimnazijo, ki je v naslednjem stoletju prerasla v univerzo. Strasbourg je bil središče [[humanizem|humanizma]] in zgodnjega tiskanja knjig v Svetem rimskem cesarstvu. Njegov intelektualni in politični vpliv je prispeval k osnovanju [[Protestantizem|protestantizma]] kot sprejemljivega. Mesto je skupaj s [[Konstanca|Konstanco]], [[Memmingen]]om in [[Lindau]]om osnovalo [[Tetrapolitanska veroizpoved|tetrapolitansko veroizpoved]], ki ji je nato sledila nekoliko spremenjena [[augsburška veroizpoved]].