Molekularni oblak: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 7:
[[Image:Part of the Taurus Molecular Cloud.jpg|thumb|left|250px|Del [[Bikov molekularni oblak|Bikovega molekularnega oblaka]]]]
 
V [[Mlečna cesta|Rimski cesti]] molekularni plin predstavlja manj kot en odstotek medzvezdne snovi, vendar je njen najgostejši del in predstavlja okoli polovico njene mase. Večina molekularnega plina se nahaja med 11 000 in 24 000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]] proč od [[Strelec A*|središča galaksije]].<ref name="ferriere2001">{{cite journal | author=Ferriere, D. | title= The Interstellar Environment of our Galaxy | journal=Reviews of Modern Physics | year=2001| volume=73 | issue=4 | pages= 1031–1066 | doi = 10.1103/RevModPhys.73.1031 | bibcode=2001RvMP...73.1031F|arxiv = astro-ph/0106359 }}</ref> Kartiranje koncentracij ogljikovega monoksida je pokazalo, da se lega molekularnega plina sovpada s spiralnimi kraki galaksije.<ref>{{cite journal | author=Dame | title=A composite CO survey of the entire Milky Way | journal=Astrophysical Journal | year=1987| volume=322 | pages= 706–720 | doi = 10.1086/165766 | last2=Ungerechts | first2=H. | last3=Cohen | first3=R. S. | last4=De Geus | first4=E. J. | last5=Grenier | first5=I. A. | last6=May | first6=J. | last7=Murphy | first7=D. C. | last8=Nyman | first8=L.-A. | last9=Thaddeus | first9=P. | bibcode=1987ApJ...322..706D | display-authors=1}}</ref> To nakazuje, da morajo molekularni oblaki nastati in razpasti v času, krajšem od 10 milijonov let, kolikor je potrebno, da snov preide skozi regijo krakov.<ref name="williams2000">{{cite conference | firstfirst1 = J. P. | lastlast1 = Williams | coauthorsfirst2 = Blitz,|last2= L.;|first3= McKee, |last3=C. F., | title = The Structure and Evolution of Molecular Clouds: from Clumps to Cores to the IMF | booktitle = Protostars and Planets IV | pages = 97 | publisher = Tucson: University of Arizona Press | year = 2000 }}</ref>
 
Takšna je razporeditev molekularnega plina na velikih razdaljah; na manjših je močno nepravilna. Večinoma se nahaja v ločenih oblakih in kompleksih molekularnih oblakov.<ref name="ferriere2001" />
Vrstica 15:
Ogromni skupki molekularnega plina z maso okoli 10<sup>3</sup>-10<sup>7</sup> [[sončeva masa|Sončevih]] so imenovani orjaški molekularni oblaki (z angleško kratico GMC-''Giant molecular cloud''). Orjaški molekularni oblaki imajo premer ≈15-600 svetlobnih let. Medtem ko je povprečna gostota v Sončevi okolici en delec na cm<sup>3</sup>, je v GMC-ju sto do tisočkrat večja. Sicer je Sonce veliko gostejše od njh, vendar imajo GMC-ji veliko večjo prostornino in vsebujejo veliko več snovi od njega. Njihova notranja zgradba je kompleksen vzorec vlaken, mehurjev in nepravilnih skupkov.<ref name="williams2000" />
 
Najgostejši deli orjaških molekularnih oblakov so imenovani ''molekularna jedra'', najgostejša molekularna jedra pa ''gosta molekularna jedra'' in imajo gostoto 10<sup>4</sup>-10<sup>6</sup> delcev na cm<sup>3</sup>. V molekularnih jedrih so sledi ogljikovega monoksida, v gostih molekularnih jedrih pa sledi [[amonijak]]a. Koncentracije prahu v molekularnih jedrih so običajno dovolj velike, da blokirajo svetlobo zvezd v ozadju, tako da se molekularna jedra pojavijo kot silhute na zvezdnem nebu, [[temna meglica|temne meglice]].<ref name="francesco2006">{{cite conference | author = Di Francesco, J.,|display-authors= et al. | title = An Observational Perspective of Low-Mass Dense Cores I: Internal Physical and Chemical Properties| booktitle = Protostars and Planets V | year = 2006 }}</ref>
 
=== Majhni molekularni oblaki ===
Vrstica 26:
:''Glavni članek tega podpoglavja je [[Infrardeči cirus]]
 
Leta 1984 je [[IRAS]] odkril novo obliko molekularnega oblaka.<ref>{{cite journal | author=Low | title=Infrared cirrus – New components of the extended infrared emission | journal=Astrophysical Journal | year=1984| volume=278 | pages = L19 | doi = 10.1086/184213 | last2=Young | first2=E. | last3=Beintema | first3=D. A. | last4=Gautier | first4=T. N. | last5=Beichman | first5=C. A. | last6=Aumann | first6=H. H. | last7=Gillett | first7=F. C. | last8=Neugebauer | first8=G. | last9=Boggess | first9=N. | bibcode=1984ApJ...278L..19L | display-authors=1}}</ref> Ti oblaki imajo običajno gostoto 30 delcev na kubični centimeter.<ref>{{cite journal | authorauthor1=Gillmon, K., and |author2=Shull, J.M.| title= Molecular Hydrogen in Infrared Cirrus | journal=Astrophysical Journal | year=2006| volume=636 | pages= 908–915 | doi = 10.1086/498055 | bibcode=2006ApJ...636..908G|arxiv = astro-ph/0507587 | issue=2 }}</ref>
 
== Procesi, ki potekajo v molekularnih oblakih ==