Vojne v nekdanji Jugoslaviji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 70:
Vzroke za krvavo vojno v Jugoslaviji moramo iskati v njeni preteklosti, ki pa je bila prav tako krvava. [[Balkan]] je bil že od nekdaj večnacionalen saj so ga naseljevale različne etnične skupine z različnimi jeziki, običaji in verami. Spopadi med temi skupinami so bili pogosti, zato je predstavljal nekakšen "divji zahod" Evrope, hkrati pa je imel tudi izjemno pomembno lego, saj je preko njega tekla kopenska povezava z Orientom. Zaradi tega je bilo območje skozi stoletja pod nenehnim vplivom evropskih in drugih velesil ([[Otomansko cesarstvo]], [[Avstrijsko cesarstvo]], [[Rusko cesarstvo]], [[Avstro-Ogrska]], [[Italija]] ...). Te sile so zapletene razmere na Balkanu še dodatno poslabšale tako, da se je Balkana prijelo ime "sod smodnika", saj se nikoli ni vedelo kdaj in zaradi katerega razloga bo izbruhnil nov krvav konflikt, ki bo pomembno vlival na razmerje sil v Evropi.
 
V začetku dvajsetega stoletja so Balkan in območje bodoče Jugoslavije zaznamovale [[Prva svetovna vojna|prva]] in druga balkanska vojna. Največje spremembe pa je povzročila prva svetovna vojna, ki se je začela prav na Balkanu. Razpad večnacionalne Avstro-Ogrske je na Balkanu povzročil nastanek nove države [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]], ki se je nato preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina je bila večnacionalna, v večini so jo sestavljali [[Slovenci]], [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Črnogorci]], [[Bošnjaki]] in [[Makedonci]]. Narodi so sprva podpirali nastanek nove t. i. južnoslovanske države, kjer bojobi bili vsi [[Južni Slovani|južnoslovanski]] narodi enakopravni in si bojobodo usodo krojili sami in ne evropske velesile. Začetno veselje pa je kmalu izginilo, ko so nadzor nad kraljevino v glavnem prevzeli Srbi. To je skozi leta povzročilo huda politična in nacionalna trenja, ki jih je vlada v Beogradu uspela nadzorovati le z represijo. Prav zaradi teh notranjih trenj, skrajno zbirokratizirana in centralizirana kraljevina nikoli ni zares delovala; tako, da je bilo le še vprašanje časa kdaj bo razpadla. Do razpada države je prišlo po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]], aprila [[1941]]. V skladu z dogovorom med [[Sile osi|silami osi]] in Hitlerjevimi usmeritvami so državo razdelili med: Italijo, [[Tretji rajh|Nemčijo]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Romunija|Romunijo]] in, [[Bolgarija|Bolgarijo]] in NDH.
 
Kmalu po zasedbi se je na posameznih področjih nekdanje kraljevine začel odpor. Najbolj dejavni so bili [[komunisti]] pod poveljstvom [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Njihova moč in vpliv sta v kratkem izredno narasla, zato so komunisti kmalu prišli v navzkriž z [[četniki]] in [[ustaši]], ki so zaradi boja proti komunizmu prestopili na stran sil osi in s tem izgubili večinsko podporo prebivalstva. Vedno večjo moč komunistov so opazili zavezniki in jih tekom vojne začeli oskrbovati, s čimer se je njihova moč še dodatno povečala. Titu pa je, s pomočjo komunistične ideologije, tekom vojne na svojo stran uspelo pridobiti vse večje jugoslovanske narode in jih s tem združiti v skupni boj proti okupatorju. Po vojni je bila pod vodstvom Tita razglašena [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]. Zaradi povojne obnove, komunistične ideologije in Tita, ki je kot kult osebnosti združeval vse narode, so bile razprtije med jugoslovanskimi narodi začasno pozabljene, vendar ne za dolgo. Zaradi vse večjih političnih, socialnih in gospodarskih razlik med posameznimi jugoslovanskimi republikami so spori ponovno privreli na dan in bili kmalu nato s silo zatrti. V izogib novim sporom pa so bile republikam podeljene večje pravice. Leta [[1980]] je Tito umrl. Od takrat naprej so se razmere v državi samo še slabšale. Razmerje med narodi je bilo podrto, zato je Srbija začela pridobivati na moči in s tem prišla v navzkriž z ostalimi jugoslovanskimi narodi, predvsem s Slovenijo in Hrvaško, ki sta zahtevali večjo avtonomijo. Že tako napete razmere v državi pa je poslabšala še gospodarska kriza in nacionalizem nekaterih srbskih politikov. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih je začelo postajati vse bolj jasno, da bo država razpadla, vprašanje je bilo le na kakšen način se bo to zgodilo.