Vojne v nekdanji Jugoslaviji: Razlika med redakcijama

Vzroke za krvavo vojno v Jugoslaviji moramo iskati v njeni preteklosti, ki pa je bila prav tako krvava. [[Balkan]] je bil že od nekdaj večnacionalen saj so ga naseljevale različne etnične skupine z različnimi jeziki, običaji in verami. Spopadi med temi skupinami so bili pogosti, zato je predstavljal nekakšen "divji zahod" Evrope, hkrati pa je imel tudi izjemno pomembno lego, saj je preko njega tekla kopenska povezava z Orientom. Zaradi tega je bilo območje skozi stoletja pod nenehnim vplivom evropskih in drugih velesil ([[Otomansko cesarstvo]], [[Avstrijsko cesarstvo]], [[Rusko cesarstvo]], [[Avstro-Ogrska]], [[Italija]] ...). Te sile so zapletene razmere na Balkanu še dodatno poslabšale tako, da se je Balkana prijelo ime "sod smodnika", saj se nikoli ni vedelo kdaj in zaradi katerega razloga bo izbruhnil nov krvav konflikt, ki bo pomembno vlival na razmerje sil v Evropi.

 

 

Kmalu po zasedbi se je na posameznih področjih nekdanje kraljevine začel odpor. Najbolj dejavni so bili [[komunisti]] pod poveljstvom [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Njihova moč in vpliv sta v kratkem izredno narasla, zato so komunisti kmalu prišli v navzkriž z [[četniki]] in [[ustaši]], ki so zaradi boja proti komunizmu prestopili na stran sil osi in s tem izgubili večinsko podporo prebivalstva. Vedno večjo moč komunistov so opazili zavezniki in jih tekom vojne začeli oskrbovati, s čimer se je njihova moč še dodatno povečala. Titu pa je, s pomočjo komunistične ideologije, tekom vojne na svojo stran uspelo pridobiti vse večje jugoslovanske narode in jih s tem združiti v skupni boj proti okupatorju. Po vojni je bila pod vodstvom Tita razglašena [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]. Zaradi povojne obnove, komunistične ideologije in Tita, ki je kot kult osebnosti združeval vse narode, so bile razprtije med jugoslovanskimi narodi začasno pozabljene, vendar ne za dolgo. Zaradi vse večjih političnih, socialnih in gospodarskih razlik med posameznimi jugoslovanskimi republikami so spori ponovno privreli na dan in bili kmalu nato s silo zatrti. V izogib novim sporom pa so bile republikam podeljene večje pravice. Leta [[1980]] je Tito umrl. Od takrat naprej so se razmere v državi samo še slabšale. Razmerje med narodi je bilo podrto, zato je Srbija začela pridobivati na moči in s tem prišla v navzkriž z ostalimi jugoslovanskimi narodi, predvsem s Slovenijo in Hrvaško, ki sta zahtevali večjo avtonomijo. Že tako napete razmere v državi pa je poslabšala še gospodarska kriza in nacionalizem nekaterih srbskih politikov. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih je začelo postajati vse bolj jasno, da bo država razpadla, vprašanje je bilo le na kakšen način se bo to zgodilo.