Filon Aleksandrijski: Razlika med redakcijama

dodanih 591 zlogov ,  pred 5 leti
m
brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
mBrez povzetka urejanja
Preostalih podatkov o njegovem življenju je malo, večino jih izvemo iz njegovih del. Precejšen del svojega življenja je posvetil meditaciji, študiju in pisanju knjig. Poleg tega pa je sodeloval pri nekaterih političnih nalogah, za katere je menil, da so dolžnosti do njegovega ljudstva. Edini dogodek v njegovem življenju, za katerega natančno vemo, kdaj se je zgodil, je leta 40 našega štetja, ko je v rimski ambasadi zastopal aleksandrijske Jude pred rimskim cesarjem [[Kaligula|Kaligulo]]. Do tega je prišlo zaradi sporov med judovsko in grško populacijo, saj Judje niso hoteli častiti grških bogov, Grki pa so se posmehovali judovskemu [[monoteizem|enoboštvu]]. Filon je bil zaradi grške izobrazbe in judovske vzgoje dobro seznanjen z njihovim sporom. Verjel je, da je judovstvo prava vera ter je Jude želel prikazati kot žrtve napadov aleksandrijskih Grkov. Takrat se je tudi uprl upodabljanju cesarja kot boga. Predvsem ga je motil kip cesarja v Jeruzalemskem templju, saj je to razumel kot žalitev njegove vere. S tem je posredno pokazal podporo uporu Judov proti rimski nadoblasti. Priložnost, da je lahko zastopal Jude je dobil, ko je bil izvoljen za vodjo delegacije, član katere je bil tudi njegov brat Aleksander. Za razliko od mnogih Judov pa je Filon razmišljal o tem, kako bi ne-Jude privedel k Bogu po mirni poti. Judovstvo jim je želel približati, da bi ga ti sprejeli. Ob vrnitvi leta 41 po Kr. je napisal obsežno poročilo o poslanstvu, iz katerega je razvidno, da je bil v tem času v obdobju svoje polne zrelosti.
 
{{v delu}}
== Filozofija ==
Filon predstavlja vrhunec judovsko–helenističnega [[sinkretizem|sinkretizma]]. Njegova dela so kombinacija [[Platonplatonizem|Platonaplatonizma]], inpoznega [[Mojzesstoicizem|stoicizma]]a in judovske eksegeneze v enem filozofskem sistemu. Filon je razvil izvirno poučevanje [[Logos]]a (Besede), ki nam omogoča spoznanje Boga in njegovih del. V skladu z antropomorfnim opisom Boga v [[Tanak]]u, je FilonFilonov pristop alegoričen, ne-dobeseden, pač pa vedno v smisluskladu izrekov.z Bilbožanskim jeLogosom prvi(besedo, filozofrazumom), ki jedeluje opredelilkot Platonoveposrednik idejemed zBogom mislimiin ustvarjalca.(ustvarjeno) Tenaravo misliin določajohkrati vsebino LogosaBogom in sočlovekom. pomembnaLogos je za izdelavoBogom čutnihnajpomembnejše stvaribitje, medustvarjeno ustvarjanjemod sveta.Boga, Arhitektnani zasnovaBog, predje gradnjopa mestaNjemu podoben. Z alegorično interpretacijo je služilanpr. Filonurazložil kotvečino drugoPrve komparacijoMojzesove Logosaknjige od stvarjenjskega mita naprej. OdStvaritev ustanovitvečloveka po božji podobi (Gen 1,27) Logostako skupajzadeva vežečloveški stvariintelekt, ane sepa kotdobesedno nosilecpodobnost idejz razlikujeBogom. odKljub materialnegatemu, svetada v skladu s svojo kulturo bolj ceni Mojzesa, hkratile-tega prilagaja Platonu. Po Filonu je Bog sam sicer nedoumljiv ([[negativna teologija]]), ni pa napolnjujenedoumljivo svetnjegovo stvarstvo, kiurejeno gav podpiraskladu z božanskim Logosom ([[naravna teologija]]). Filonov Bog je bližji abstraktnemu bogu grške filozofije kot pa osebnemu judovskemu Bogu Svetega pisma. Logos, imaki funkcijoje zagovornikaneločljivo vpovezan imenuz človečnostiBogom, je zgolj upravljalec sveta in postavljane človeškeneko možganebožansko vbitje samo po redsebi.
 
=== Filonov vpliv na razvoj krščanstva ===
Živel je na prelomnici dveh obdobij in dveh kultur, zato bi ga danes lahko imenovali kot »prelomna« osebnost. Ni se izognil vrsti protislovij, ki so predvsem posledica dejstva, da je nove ideje izražal večinoma s starimi izrazi in da so nove ideje izhajale iz izročila in miselnosti, ki pa sta bila v marsikaterem pogledu nasprotna helenistični kulturi; pretresel je prav temelje velikih helenističnih šol - prevladujoči materializem je prebil z vnovično osvojitvijo razsežnosti breztelesnega. Poleg tega je pokazal potrebo po preseganju razuma in pritrjevanje Bogu, če hočemo reševati poslednje probleme.
 
Ta poskus zlitja med judovsko teologijo in grško filozofijo, ki ga je opravil Filon, je dogodek izjemnega dosega tako v duhovni zgodovini grštva kot judovstva. Zato se z njim začne zgodovina krščanske torej »evropske« filozofije.
 
Po Filonovi smrti njegovo delo ni imelo velikega vpliva na Judovskojudovsko vero in interpretacije Tanaka. Zato pa so njegova dela vplivala na razvoj nove vere imenovane krščanstvo. Krščanski cerkveni voditelji so menili, da Filonova dela zagovarjajo krščanske ideje. [[Sveti Hieronim|Hieronim]] ga je uvrstil med cerkvene očete. Filonove spise, ki so pripeljali do verske revolucije, sedaj hranijo kristjani. Zaradi njegovega vpliva so nominalni kristjani sprejeli nesvetopisemski nauk o nesmrtnosti duše. Filonovo učenje o Logosu (Besedi) pase jenavezuje prispevalona kkasnejšo nastankuomembo trojice,Logosa nebiblijskena začetku [[Janzov evangelij|Janezovega evangelija]] in s tem vključuje v krščansko dogmo o dogme[[Sveta odpadlegaTrojica|Sveti krščanstvaTrojici]].
 
=== Kaj je duša? ===
Filon je o človeku menil, da je sestavljen iz duše in telesa, ki sta med seboj ločena. Na vprašanje, ali lahko duša umre, je odgovarjal: »Ko smo živi, živimo, čeprav je naša duša mrtva in pokopana v telesu kakor v grobnici. Če pa bi to (telo) umrlo, bi naša duša zaživela svoje pravo življenje, osvobojena bi bila tega zlega in mrtvega telesa, na katero je omejena.« Za Filona je bila smrt duše simbolična. Po njegovem duša v resnici nikoli ne umre. Je nesmrtna. Prav nasprotno pa o duši uči Biblija, v kateri ne piše, da ljudje imajo dušo, ampak so duše in ko človek umre, umre tudi duša, kar pomeni, da duša nije nesmrtna.
 
=== Kdo je Bog? ===
Po Filonovo je bogBog tisti, ki kaže plemenite lastnosti. Filon je na obstoj Boga zagovarjal z učinkovitonaslednjo ponazoritvijoanalogijo. Potem ko je opisal deželo, reke, planete in zvezde, je sklenil: »Svet je najizvrstnejša umetniška mojstrovina, kar jih je – kakor da ga je oblikoval nekdo, ki je povsem dovršen in ima najpopolnejše znanje. Od tod nam zamisel o obstoju Boga.« To je bilo razumno sklepanje.
 
TodaFilona korazlaga vsemogočnega Boga je Filon[[apofatična razlagalteologija]]: naravobolj Vsemogočnegaprimerno Bogaje trditi, sekaj jeBog močno'''ni''', oddaljilnpr. odni spoznaten, kot pa kaj '''je'''. resnice. Trdil je, da je nedoumljiv ter, da ga zato ni mogoče imenovati z osebnim imenom. Filon je ljudi odvračal od prizadevanja, da bi spoznali Boga, z besedami, da bi bil »poskus, da bi prodrli dlje in s preiskovanjem skušali spoznati samo bistvo Boga oziroma njemu lastne lastnosti, popolna neumnost«. Takšno razmišljanje ni izviralo iz Biblije, temveč od nejudovskega filozofa Platona.
 
=== Filonova etična doktrina ===
V svojih delih je zapisal svoje etične poglede. V osnovi vključujejo trud, da bi dosegli moralne vrline po modelu da želimo doseči cilj s pravim razlogom in z racionalnimi čustvi. Po FilonovoFilonu je Bog tisti, ki kaže plemenite lastnosti. Človek ima svobodno voljo, vendar omejeno s sposobnostjo svojega mišljenja. Meni, da lahko krivimo človeka za njegova dejanja. Filon je dajal še poseben poudarek na štiri vrline, ki so modrost, samoobvladovanje, pogum ter pravica. Menil je, da naj bi moder človek želelmoral posnemati bogaBoga, vendar z zavedanjem, da ga v ničemer ne more preseči. Človek bi se moral odreči iracionalnim čustvom kot so: užitek, želja, žalost in strah ter jih nadomestiti s čustvi, ki so osnovana na razumu in so funkcionalna: veselje, volja, obžalovanje in previdnost. Vse naše početje bi moralo biti nadzorovano z razumom. Veselje in užitek po Filonovem mnenju izhajata kot produkta vrlih dejanj.
 
== Dela ==
Njegova dela lahko razdelimo v 3tri skupine:
 
1. Svetopisemski spisi, ki so nastali na podlagi Tore (prvih 5 knjig Stare zaveze), predvsem Geneze. Najpomembnejši izmed 25 ohranjenih razprav je '''''Legum allegoriae (Alegorije zakonov)''''', komentar Geneze.
 
2. Splošne filozofske razprave. Mednje sodijo '''''Quod omnis probus liber sit (Kdor je pošten, je svoboden)''''', kjer dokazuje stoični paradoks, da je zgolj pameten človek svoboden; '''''De aeternitate mundi (O večnosti sveta)''''', kjer dokazuje, da svet ni bil ustvarjen – obstaja že od nekdaj in je neuničljiv; '''''De providentia (O previdnosti)''''', dialog med Filonom in Bogom, kjer zagovarja, da Bog skrbi za svet;
 
3. Spisi o sodobnihdružbenopolitičnih temah. Ti vključujejo '''''De vita contemplativa (O premišljujočem življenju)''''', slavospev aleksandrijski verski sekti; delno ohranjeno '''''Hypothetica (Hipotetika)''''', zagovor Judovstva pred antisemitskimi obtožbami,; ''Zoper Flaccusa'', o zločinih rimskega guvernerja Aulusa Avilliusa proti aleksandrijskim Judom in njegovi kazni; '''''Legatio ad Caium (Poslanstvo Gaju)''''', napad na rimskega cesarja Kaligulo zaradi njegove sovražnosti do aleksandrijskih Judov.
 
=== v slovenščini ===
 
*Škamperle, Igor, Filon Aleksandrijski : duhovni obrazi neminljive pozabe, članek, Slovenec : časopis za politiko, gospodarstvo, kulturo in religijo, št. 99 (30.IV.1992), str. 35 in št. 105 (9.V.1992), str. 31 = Sobotna branja
*Louth, Andrew, Filon Aleksandrijski, članek, Tretji dan : krščanska revija za duhovnost in kulturo, 23, št. 1 (1993), str. 29-33
*Reale, Giovanni, Filon iz Aleksandrije in revolucija v ontologiji, članek, Tretji dan : krščanska revija za duhovnost in kulturo, Letn. 31, št. 6/7 (jun./jul. 2002), str. 125-138
*Arko, Alenka, Metafora notranji človek v antični filozofiji in teologiji, članek, Bogoslovni vestnik Letn. 62, št. 4 (2002), str. 505-527
*Klun, Klemen, Filon Aleksandrijski med Svetim pismom in filozofijo, članek, Phainomena : glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani, Letn. 12, št. 43/44 (jun. 2003), str. 175-233
*Grgič, Matejka, Filon Aleksandrijski : jezik alegorije in alegorije jezika v grško-judovski filozofski sintezi
članek, Annales : anali za istrske in mediteranske študije, Series historia et sociologia, Let. 15, št. 2 (2005), str. 385-394
*Klun, Klemen, Filon Aleksandrijski med Svetim pismom in filozofijo, članek, Phainomena : glasilo Fenomenološkega društva v Ljubljani, Letn. 12, št. 43/44 (jun. 2003), str. 175-233
*Louth, Andrew, Filon Aleksandrijski, članek, Tretji dan : krščanska revija za duhovnost in kulturo, 23, št. 1 (1993), str. 29-33
*Reale, Giovanni, Filon iz Aleksandrije in revolucija v ontologiji, članek, Tretji dan : krščanska revija za duhovnost in kulturo, Letn. 31, št. 6/7 (jun./jul. 2002), str. 125-138
*Škamperle, Igor, Filon Aleksandrijski : duhovni obrazi neminljive pozabe, članek, Slovenec : časopis za politiko, gospodarstvo, kulturo in religijo, št. 99 (30.IV.1992), str. 35 in št. 105 (9.V.1992), str. 31 = Sobotna branja
 
== Viri in literatura: ==
Filon Aleksandrijski – vpletanje umovanja v Sveto pismo. 2016. [internet]. [citirano 29.11.2016]. Dostopno na naslovu: http://wol.jw.org/sl/wol/d/r64/lp-sv/2005442.
 
M.Grgič.Klun, 2005.Klemen, 2003, Filon Aleksandrijski: jezikmed alegorijeSvetim pismom in alegorijefilozofijo. jezikaPhainomena V[na grško-judovskispletu]. filozofski2003. sinteziVol.<nowiki> 43/44, [internet]no. 12, [citirano 29p.11 175–233.2016 [Dostopano 2 julij 2017]. DostopnoPridobljeno na naslovuod: http://www.dlib.si/streamdetails/URN:NBN:SI:DOCdoc-CTZ9FSUK/b1eead64-876b-4190-8872-837ef3074482/PDF.HSNENTP8
 
Grgič, M. 2005. Filon Aleksandrijski: jezik alegorije in alegorije jezika V grško-judovski filozofski sintezi.<nowiki> [internet]. [citirano 29.11.2016]. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CTZ9FSUK/b1eead64-876b-4190-8872-837ef3074482/PDF
 
Reale G. 2002. Zgodovina antične filozofije: Šole cesarske dobe. Ljubljana: Studia humanitats. (Zbirka, 4. zvezek).
 
[[Kategorija:Starogrški filozofi]]
[[Kategorija:Judovski filozofi]]