Adelma Vay de Vaya: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 61:
Prav pri širjenju in uveljavljanju spiritizma na širšem področju [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je Adelma opravila pionirsko delo. V svoji Enciklopediji okultizma (An Encyclopaedia of Occultism, 1920) jo tako Lewis Spencer (1874-1955), pod geslom Avstrija, omenja kot pobudnico spiritizma, pri čemer odločilno vlogo pripisuje Društvu duhovnih raziskovalcev (Verein spiriter Forscher). <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 21)</ref> V skladu s prepričanjem, da je resnični spiritizem mogoče prakticirati le znotraj trdnih okvirov krščanske vere, je Adelma tudi svojo knjigo Duh, sila, snov nekoč označila kot primer "čistega krščanskega spiritizma". Novoustanovljeno društvo torej ni bilo mišljeno kot dogmatična spiritistična [[sekta]] , ampak je bilo trdno zasidrano v okvirih krščanske vere, o čemer priča tudi statut društva. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 23)</ref>
 
V tistih časih je z magnetizmom zdravil tudi "čudodelnik s Primskovega", dolenjski [[duhovnik|župnik]] [[Jurij Humar]] (1819-1890)<ref>Nena Židov: Oris homeopatije v Sloveniji od začeta 19. stol. do danes, v: Etnolog 6 (1996) str. 329-335</ref>, verjetno najslavnejši zdravilec na našem prostoru, s katerim je bila Adelma v tesnih pisemskih stikih. Kot katoliški duhovnik, ki je imel zaradi svojih zdravilnih moči dovolj težav znotraj cerkvenih krogov, ni hotel nič slišati o spiritizmu in duhovih, vendar je v Adelmi prepoznal sorodno dušo, kar je razvidno iz njune ohranjene korespondence. O zdravilnih in medialnih sposobnostih Adelme je nadvse spoštljivo govorigovorila tudi Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891), ustanoviteljica teozofskega gibanja. Ta je v Adelmi videla bližnjo prijateljico, ki jo v svojem temeljnem delu Razkrita Izida (Isis Unveiled, 1877) opisuje kot enega redkih primerov resničnega medija, ki ga krasita poštenost in dobrota. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 23)</ref>
 
[[Slika:Adelma Vay de Vaya grave.jpg|thumb|180px|left| grob baronice Vay de Vaya]]
Adelma je bila v tesnih pisemskih stikih tudi z naslednjo generacijo vodilnih [[teozof]]ov, med drugim tudi z Annie Besant (1847-1933), ki je bila po Olcottu in Blavatskyevi tretja predsednica Teozofskega društva. Leta 1883 se v marčevski izdaji revije "The Theosophist" Adelma in njem mož omenjata kot "stara člana in nekdanja svetovalca Teozofskega društva".<ref>"My visit to Styria" (recenzija), v: "The Theosophist", 4/6 (1883) str. 146</ref> Toda Adelmini stiki še zdaleč niso bili omejeni na teozofske kroge, saj si je redno dopisovala tudi z mnogimi drugimi znanimi spiritisti in okultisti svojegatistega časa, tako rekoč iz vseh večjih evropskih držav in Amerike. V svojih dnevniških zapiskih je Adelma z obžalovanjem ugotavljaugotavljala, da ima še najmanj stikov znotraj domače [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], kar je sama pripisovala zaprtosti [[Rimokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]]. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 21)</ref>
 
Zaradi številnih zdravilskih uspehov in ugleda, ki ga je bila v svojem času deležna širom sveta, se je Adelma z zlatimi črkami zapisala v zgodovino naravnega zdravilstva, homeopatije in energetskega zdravljenja na Slovenskem. <ref>Nena Židov: Oris homeopatije v Sloveniji od začetka 19. stol. do danes, v: Etnolog 6 (1996) str. 329-335)</ref> Njeno zdravilno moč je po pričevanju starejših krajanov mogoče čutiti še danes. Iz njenega groba, ki se nahaja na vrhu pokopališča sv. Ane v Slovenskih Konjicah, naj bi seval močan magnetizem in bolne napolnjeval z zdravilno kozmično energijo. <ref>Največja slovenska spiritualistka (Zdenko Kodrič: tednik 7DNI - sreda, 25. april 2012)</ref>
 
== Duh, sila, snov ==