Adelma Vay de Vaya: Razlika med redakcijama

m
Pri tem velja poudariti, da je bil v tistem času odnos do t. i. paranormalnih pojavov precej drugačen kot danes. Na splošno je namreč prevladovalo mnenje, da razni nepojasnjeni fenomeni niso nekaj a priori "paranormalnega" ampak se takšni zdijo predvsem zaradi tega, ker pozitivni [[znanost]]i, na tedanji stopnji razvoja, tega še ni uspelo na znanstven način razložiti, kar pa se utegne v prihodnosti spremeniti. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 13) </ref>
 
V tem kontekstu tovrstne fenomene razume tudi Adelma, ki pa v spiritizmu ne vidi le praznoverne fascinacije nad duhovi in višjimi silami (ta je namreč po njenem mnenju bila značilna predvsem za spritualistične prakse v anglo-saksonskem svetu), ampak ga razume v prvi vrsti kot znanstveno disciplino, katere področje je raziskovanje duhovnih fenomenov. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 13)</ref>
 
Takšno raziskovanje naj bi, kakor je bila prepričana Adelma, prvi utemeljil francoski spiritist Allan Kardec (1804-1869), ki je svoja spoznanja strnil v delu Knjiga duhov (Le livre des esprits, 1857). Njemu tudi pripisuje zasluge za to, da se je iz spiritizma razvila znanost, ki tovrstne fenomene raziskuje in osvetljuje iz različnih zornih kotov.
42.106

urejanj