Opatija svetega Avguština, Canterbury: Razlika med redakcijama

| caption = ''Velika vrata'' opata Fyndona so zasebni vhod v King’sKraljevo Schoolšolo. Vhod za obiskovalce jek razvalinrazvalinam je napri LongportLongportu.<ref name="english-heritage">{{cite web|url=http://www.english-heritage.org.uk/daysout/properties/st-augustines-abbey/|title=St Augustine's Abbey |publisher=English Heritage |accessdate=6 June 2014}}</ref>

'''Opatija svetega Avguština''' je bil [[Benediktinci|benediktinski samostan]] v [[Canterbury]]ju, v [[Kent (grofija)|Kent]]u, v Angliji. <ref>''Encyclopædia Britannica'', http://www.britannica.com/EBchecked/topic/42999/Saint-Augustine-of-Canterbury</ref> Opatija je bila ustanovljena leta 598 in je delovala kot samostan do njenega razpada leta 1538 v časuobdobju angleške reformacije. Po razpustitvi samostana je začel propadati in se leta 1848 spremenilso vostale le še ruševine. Od leta 1848 je bil del objektov uporabljen v izobraževalne namene, ruševine opatijiopatije pa so se ohranile kot zgodovinska vrednota. <ref>"St Augustine’s Abbey" at http://www.britainexpress.com/attractions.htm?attraction=27. Accessed 13 December 2013.</ref>

== Od ustanovitve do ukinitverazpustitve ==

Leta 597 je Avguštin prišel v anglosaško Anglijo, kamor ga je poslal kot misijonarja poslal [[papež Gregor I.]], da spreobrnebi Anglosase spreobrnil v krščanstvo. <ref name=ECH>[http://www.englandschristianheritage.org.uk England's Christian Heritage: Kent Guide] at englandschristianheritage.org.uk, accessed 2 July 2013</ref> Kralj Kenta je bil v tem času [[Ethelbert Kentski|Ethelbert]]. ČepravDeloval je deloval v poganskem templju zunaj zidov Canterburyja vzhodno od mesta, je bilporočen Ethelbertpa poročenje bil s kristjanko BerthoBerto. V skladu s tradicijo je dal kralj ne samo svoj tempelj in okolico znotraj ograje AgguštinuAvguštinu za cerkev in samostan, ampak je tudi odredil, da je treba cerkev postaviti kot »mesto"kraj sijaja, posvečeno blaženima apostoloma Petru in Pavlu«", in jo obdaril z različnimi darili. Eden od namenov ustanovitve je bil zagotoviti prebivališče Avguštinu in njegovim bratom menihom. Kralj Ethelbert in Avguštin pa sta predvidela opatijo tudi kot grobišče opatov, nadškofov in kraljev Kenta. <ref name=vch>William Page, ed., 'Houses of Benedictine monks: The abbey of St Augustine, Canterbury' in ''A History of the County of Kent: Volume 2'' (1926), [http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=38191 126-133] at British History Online, accessed 20 July 2013</ref>

William Thorne, opatijski kronist 14. stoletja, je zapisal leto 598 kot leto ustanovitve. Samostanska poslopja so bila najverjetneje lesena nav načinslogu saške gradnje, tako da so lahko bila lahko hitro zgrajena. Vendar paCerkev so cerkev gradili trdno zidano, kot sojih bileje AvguštinuAvguštin znanepoznal cerkveiz v RimuRima. <ref>R. J. E. Boggis, ''A History of St Augustine’s Monastery'' (1901), 9-10</ref> Cerkev je bila dokončana in posvečena leta 613. Okoli leta 624 je v bližini na vzhodu, EadbaldEdbald, Ethelbertov sin in naslednik, ustanovil drugo cerkev, posvečeno sv.sveti Mariji, ki je tudi grobnica kentskih kraljev. <ref name = "DNB">[http://www.oxforddnb.com/view/article/8375 S. E. Kelly, "Eadbald (d. 640)," ''Oxford Online Dictionary of National Biography'', 2004.]</ref> Opatija je postala znanatako kot sveti Avguštin postala znana po njegovi smrti. <ref name=sacred>[http://www.sacred-destinations.com/england/canterbury-st-augustine-abbey St Augustine's Abbey, Canterbury] at sacred-destinations.com, accessed 19 November 2013</ref>

Prvi dve stoletji od svoje ustanovitve, je bil sveti Avguštin edina pomembna verska ustanova v kraljestvu Kent. Zgodovinar G. F. Maclear jo je označil kot »"misijonarsko šolo«", kjerv jekateri sta cvetelocveteli »"klasično znanje in angleško učenje«". <ref>G. F. Maclear, ''S. Augustine's, Canterbury: Its Rise, Ruin, and Restoration'' (Wells Gardner, Darton & Co., 1888). [http://anglicanhistory.org/england/sac/maclear1888/01.html online text].</ref> Samostan je pridobilimel obsežnoveliko knjižnico, kiz jeverskimi vsebovala tako verske kotin posvetneposvetnimi knjigeknjigami. Poleg tega je imela [[skriptorij]] za izdelavo [[rokopis]]ov. <ref>Judith Roebuck, ''St Augustine's Abbey'' (English Heritage, 1997), 4-5.</ref>

[[Dunstan]], canterburyjski nadškof od leta 959 do 988, je vplival na reorganizacijo opatije v skladu z benediktinskimi pravili. Stavbe so se razširile, cerkev obnovila. Dunstan je revidiralspremenil tudi posvetitev odopatije, prvotnih svetnikovprvotnima Petrasvetnikoma Petru in Pavla,Pavlu zje dodajanjemleta sv.978 Avguštinadodal letasvetega 978Avguština. <ref>Michael Lapidge, 'Dunstan [St Dunstan] (died 988)' in ''Oxford Dictionary of National Biography'', [http://0-www.oxforddnb.com.librarycatalog.vts.edu/view/article/8288 online edition], ed. Lawrence Goldman, by Oxford University Press. Accessed 28 July 2013.</ref> Od takrat je bila opatija znana kot svetega opatijasvetega Avguština. <ref>Alston, George Cyprian. "Abbey of Saint Augustine." ''The Catholic Encyclopedia'', Vol. 13. New York: Robert Appleton Company, 1912. http://www.newadvent.org/cathen/13333a.htm and http://www.britainexpress.com/attractions.htm?attraction=27</ref>

Vdori [[Danci (germansko pleme)|Dancev]] niso obšli opatije svetega Avguština, a je leta 1027 kralj [[Knut Veliki|Knut]] vse premoženje vasi Minster-v-Thanet predal svetemu Avguštinu. To imetje je vsebovalo tudi ohranjeno telo sv.svete Mildred. Vera v čudežno moč te [[relikvija|relikvije]] se je razširila po vsej Evropi in prinesla veliko romarjev, ki so z darili obogatili opatijo. <ref name=ewell>Robert Ewell, ''Guide to St. Augustine’s Monastery and Missionary College'' (Canterbury: Cross and Jackman, 1896), [http://anglicanhistory.org/england/sac/ewell1896/ online text]</ref>

=== Normanska zasedbaosvojitev ===

Po normanskemnormanski osvajanjuosvojitvi Anglije leta 1066 je [[Viljem Osvajalec]] zasegel posestva, vendar je spoštoval cerkveno premoženje. <ref name=congress>C. Dunkley, ed., ''The Official Report of the Church Congress Held at Portsmouth on October 6th, 7th, 8th and 9th, 1885'' (Bemrose & Sons, 1885), 455.</ref> V opatiji svetega Avguština so vse anglosaške zgradbe popolnoma rekonstruirali v obliki tipičnega normanskega benediktinskega samostana. Do leta 1100 so vse originalne zgradbe izginile pod romanskimi. Naslednja obnova je sledilabila zaradipo velikegavelikem požarapožaru leta 1168. <ref>Charles Sandys, F.S.A., ''A History of Gavelkind and Other Remarkable Customs in The County of Kent'' (1851) 100. Quoted in ''Historic Canterbury: St. Augustine's Monastery.'' http://www.machadoink.com/St%20Augustines%20Monastery.htm</ref> Uničenje je zajelo tudi majhnemajhen del zgodovinskih zapisov iz prejšnjega obdobja. <ref>R. J. E. Boggis, ''A History of St Augustine's Monastery'' (1901) 19. Available online at Google Books.</ref>

Od okoli 1250 dalje je sledilobilo obdobje bogastva, ko se je veliko gradilo." <ref>Canon W. F. France, ''St Augustine's, Canterbury: A Story of Enduring Life'' (SPCK, 1952) 7.</ref> Boggisova zgodovina imenuje to obdobje čas »"posvetnega veličastja«", ki so ga zaznamovali razsipni izdatki »"za nove zgradbe, kraljeve obiske in bankete s tisoči gostov«". V opatiji so uvedli številne dajatve. Velik dolg, ki je nastal, bi lahko opatijo uničil, dače nine bi bilo velikodušnih dobrotnikov, ki so prišli na pomoč. <ref>R. J. E. Boggis, ''A History of St Augustine's Monastery'' (1901) 70, 85, 96, 103. Available online at Google Books.</ref>

[[Križni hodnik]], [[refektorij]] in kuhinjo so popolnoma obnovili. Dodali so nove prostore za opate in veliko dvorano. V začetku 14. stoletja je bilo pridobljeno zemljišče za veliko klet (''cellarium'') (življenjski in delovni prostori za kletarja, ki je bil odgovoren za oskrbo opatije), pivovarno, pekarno, in nov vinograd. Marijina kapela je bila zgrajena vzhodno od cerkve.

Opatijsko [[vhodno poslopje]] je bilo obnovljeno med letoma 1301 in 1309, v časuobdobju opata Fyndona. Od takrat so znana kot Fyndonova vrata ali Velika vrata. Prostor nad vhodom je bila kraljeva samostanska spalnica. Leta 1625 sta [[Karel I. Angleški|Karel I.]] in kraljica Henrietta Maria, po poroki v Canterburyjski stolnici, v Canterburyju spala v tej dvorani. <ref name=britainexpress>''[http://www.britainexpress.com/attractions.htm?attraction=3365 Fyndon Gate]'' at britainexpress.com, accessed 15 November 2013</ref> LetaPo 1660,obnovi poleta obnovi,1660 so se Karel II. in njegovinjegova bratjebrata, vojvoda Yorški in GloucesterskiGloucestrski, tu bivali na poti v London ustavili v opatiji in prebivali v njej. <ref name=ewell2>Ewell (1896), 14-15, 19</ref>

Fyndonova vrata so utrpelbila škodo, ki je bilapoškodovana posledicazaradi nemške bombe med drugo svetovno vojno, in jih je bilo treba obnoviti. Vrata stojijo nasproti majhnega trga, znanki je bil od vladavine Karla I. znan kot Lady Wootton's Green. KipiKipa ÆthelberhtaEthelberta Kentskega in kraljice BertheBerte stojita na zelenici.

King Ethelbert - geograph.org.uk - 1451281.jpg|Kip kralja ÆthelberhtaEthelberta

Queen Bertha - geograph.org.uk - 1450143.jpg|Kip kraljice BertheBerte

== OdOpatija ukinitveod razpustitve do danes ==

Boggis opisuje v začetku 16. stoletja oopisuje razpustitvirazpustitev samostanov kot o »dneh"dneve dekadence«". Čeprav je imel samostan v lasti 19.862 hektarjev posestev v Kentu, Boggis meni, da »"zgodovinski dokazi prepričljivo dokazujejo, da so bili ti že obsojeni, tudi če bi [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] nikoli ne bi razpustil samostanov, so bili ti že obsojeni«". »"Oderuško izsiljevanje«" za papeža bi privedlo dopovzročilo stečajastečaj. <ref>R. J. E. Boggis, ''A History of St Augustine's Monastery'' (1901) 111-118, 122. Available online at Google Books.</ref>

Vendar pa se je angleškaAngleška reformacija, ki je spremljala razpustitev samostanov, zgodilaje bila pred stečajem. Reformacija je zamenjala papeža (duhovnik) z monarhom (laikom). Ukrepi, ki jih sprejel parlament, so okrepili moč laikov v primerjavi z močjo duhovščine. Ti ukrepi so bili del angleške reformacije zkot naslovom »"veliki prenosi«" oblasti, gospodarske in verske, odoblasti cerkvenihs cerkvene na posvetneposvetno oblastioblast. <ref>A. G. Dickens, ''English Reformation'' (Pennsylvania State University, 1991), 167.</ref>

KotDel del »"velikega prenosa«" se začel, ko je parlament dal kralju HenrikHenriku VIII. pooblastilo, da razpusti samostane in zapleni premoženje za krono. Razlog za to je bil tudi, da so seker verske hiše prenehaleniso uporabljativeč svojeuporabljale premoženjesvojega premoženja samo za posebne verske namene, za katere je bilo izvorno namenjeno.

30. julija 1538 so prišli kraljevi komisarji prevzetiprevzet opatijo svetega Avguština. Zadnji opat in menihi so zapustili samostan. Opatija, s posestvi, blagom, zgradbami in vsemi drugimi dobrinami, je postala last krone. Končalo se je več kot 940 -letno obdobje meniške prisotnosti. <ref>Judith Roebuck, ''St Augustine's Abbey'' (English Heritage, 1997), 11 and G. F. Maclear, ''S. Augustine's, Canterbury: Its Rise, Ruin, and Restoration'' (Wells Gardner, Darton, & Co., 1888) 27.</ref>

[[File:St Augustine's Abbey Missionary School buildings.jpg|right|thumb|kapelaKapela St.Kolidža Augustinesvetega CollegeAvguština]]

Med preostankom Henrikovega vladanja, je bil samostan svetisvetega AvguštinAvguština v lasti krone, nekatere zgradbe so bile spremenjene v kraljevo prebivališče. Leta 1541 so se začeli drugi deli opatije rušiti in, material prodajatiso prodajali. <ref name="Judith Roebuck 1997">Judith Roebuck, ''St Augustine's Abbey'' (English Heritage, 1997), 13.</ref> NekakNekaj kamna je bilo uporabljenegauporabljeno vza utrdbiutrdbo v ''Pale of Calais'' (francosko ''le Calaisis''), več od tegapa je bilo prodanega za lokalne potrebe. Knjižnica, kiz je2000 vsebovala dva tisoč rokopisov,rokopisi je bila uničena, zakladnica oplenjena.

Kraljevo rezidenco je občasno uporabljala kraljeva družina vse do vladanja kraljice [[Elizabeta I. Angleška |Elizabete I.]], ko so bile stavbe najete za nasledstvo plemičev. Leta 1558 je Elizabeta dala palačo v zakupnajem lordalordu HenrikaHenriku CobhamaCobhamu. V tem času je kraljica obdržalatu tukajobdržala dvor. Lord Cobham je bilživel rezidentv Kenta,Kentu ki ji jein zvesto služil kraljici kot diplomat in poslanec. [28] Po izdaji lorda CobhamCobhama leta 1603 pod vladavino [[Jakob I. Angleški |Jakoba I.]], je bila rezidenca dodeljena Robertu Cecilu, lordu Essendenskemu. <ref>Henry Cobham I of Sutton at Hone, Kent (1538-92), sometimes known as Henry Brooke. See http://www.historyofparliamentonline.org/volume/1558-1603/member/brooke-alias-cobham-henry-i-1538-92 and http://histfam.familysearch.org/getperson.php?personID=I12612&tree=Nixon</ref>

Po Cecilovi smrti leta 1612 je bilo prebivališče preneseno na Edwarda, lorda Woottona iz MarleyaMarleyja (včasih zapisano "Wotton"). [29] Lord Wootton je najel Johna Tradescanta starejšega za ureditev formalnega vrta. Wootton je umrl leta 1626, vendar pa je v palači živela lady Wootton do svoje smrti leta 1658. Park je še vedno znan kot Lady Wootton's Green. <ref>"Lady Wootton’s Green" at http://www.canterbury-archaeology.org.uk/#/wootton/4557759367</ref>

Sir Edward Hales (1626-16841626–1684) je dobil v posest premoženje po smrti lady Wooton, kisledil naj bi mu sledil njegov sin sir Edward Hales (1645-16951645–1695). Namesto ohranjanjada premoženjabi soohranjali tipremoženje, so novi lastniki zgradbe podrli in kamenkamenje uporabili za gradnjo nove hiše vna območju Hales Place.

Od takrat naprej do leta 1844 se je opustošenje nadaljevalo, dokler ni zajelo cerkevcerkve, križnikrižnega hodnikhodnika, kuhinjokuhinje in refektorijrefektorija. <ref name="anglicanhistory">{{cite web|url=http://anglicanhistory.org/england/sac/maclear1888/03.html|title=S. Augustine's, Canterbury: Its Rise, Ruin and Restoration, by G. F. Maclear (1888)|publisher=anglicanhistory.org|accessdate=6 June 2014}}</ref> Drugi deli so razpadli. Od leta 1770 do 1844 je bila v prostorihopatiji opatije delovalapivovarna (Alfred Beer & Company pivovarna). <ref name="machadoink">{{cite web|url=http://www.machadoink.com/Alfred%20Beer%20&%20Co.htm|title=Alfred Beer &amp; Co|publisher=machadoink.com|accessdate=6 June 2014}}</ref> Leta 1804 je bil del posesti razdeljen na sklope in prodan. GreatUporabljali Courtso ga jejo uporabljalotudi kot bowling in kegljišče. Ethelbertov stolp, preostanek stolpa normanske opatije, je bil odstranjen leta 1822. <ref name=ehit>[http://www.english-heritage.org.uk/publications/st-augustines-abbey-info-for-teachers/staugustinesabbey.pdf St Augustine's Abbey: information for teachers] (pdf) at english-heritage.org.uk, accessed 19 November 2013</ref> Robert Ewell je v svojem ''Vodniku po samostanu in misijonarskem kolidžu sv.svetega Avguština'' (''Guide to St. Augustine’s Monastery and Missionary College'') zapisal, da je v prvi polovici 19. stoletja samostan »"dosegel najnižjo točko propada«".

Stanje opatije ni ostalo neopaženo. Leta 1844 je bogat mlad posestnik, član parlamenta in velikodušnež, Alexander James Beresford Hope, obiskal ruševine in ugotovil, da so obžalovanja vredne in jih je kupil. Navdahnjen z misijonarsko vnemo častitega Edwarda Coleridgea, jeso Hope in drugi donatorji daldali dodaten denar za obnovo in gradnjo zgradb za vzpostavitev kolegija za usposabljanje mladih moških, ki bi bili misijonarji v britanskih kolonijah. Ta zamisel je imela dva namena: za izobraževanje misijonarjev inter izkopavanje in ohranjanje opatije. <ref>Judith Roebuck, ''St Augustine's Abbey'' (English Heritage, 1997), 32.</ref> StMisijonarski Augustine'skolidž MissionarySvetega CollegeAvguština je obstajal do leta 1947. <ref>''St. Augustine's Abbey, Longport'', Canterbury Historical and Archaeological Society, http://www.canterbury-archaeology.org.uk/#/staugustine/4557759015</ref> V noči na 31. maj 1942 so bile njegove zgradbe tako hudo poškodovane odzaradi nemškega bombardiranja, da je akademija prenehala delovati. <ref>Canon W. F. France, ''St Augustine's, Canterbury: A Story of Enduring Life'' (S.P.C.K., London, 1952) 11, 12.</ref>

[[File:St Augustine Canterbury 01.JPG|thumb| Longport, English Heritage – vhod v ruševine opatije.]]

Od leta 1952 do 1967 so stavbe kolidža uporabljali kot Theosrednji Centralkolidž Collegeanglikanske of the Anglican Communionskupnosti. <ref>Kenneth Cragg, ''The Central College of the Anglican Communion 1952–1967,'' Anglican and Episcopal History, 59 no 2 Je 1990, p 224-242.</ref>

Od leta 1976 je zgradbe kolidža, skupaj z nekaterimi novimi, uporabljala, King'sKraljeva Schoolšola Canterburyv Canterburyju za nastanitev in šolsko knjižnico. Ta del opatije svetega Avguština je kupila šola leta 1994. <ref>[http://www.kings-school.co.uk/document_block_1.aspx?id=1:31664&id=1:31659&id=1:31637 St Augustine's] at kings-school.co.uk, accessed 19 November 2013</ref>

Ruševine opatije so zdaj na UNESCO-vemUnescovem seznamseznamu svetovne dediščine<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/496/ Canterbury Cathedral, St Augustine's Abbey, and St Martin's Church] at unesco.org, accessed 19 November 2013</ref> in zanje skrbi English Heritage. <ref>[http://www.english-heritage.org.uk/daysout/properties/st-augustines-abbey St Augustine's Abbey] at english-heritage.org.uk, accessed 19 November 2013</ref>

St Augustine Canterbury St Pancras church2.JPG|Ruševine anglosaške cerkve sv.svetega Pankracija na ozemlju sv.svetega Avguština

Staugustinescanterburyrotundaandnave.jpg|Ruševine rotunde in ladje cerkve sv.svetega Petra in Pavla na ozemlju sv.svetega Avguština

View of Canterbury Cathedral from St Augustine's Abbey.jpg|Pogled naz Canterburyjskoruševin stolnicosvetega odAvguština ruševinna sv.stolnico Avguština

Staugustinescanterburygraveaugustine.jpg|Grobnica svetega Avguština CanterburyjskegaGravesites of Mellitus, Justus and Laurence at St. Augustines's Abbey.jpg|Grobnica Mellitusa, Justa in Lovrenca, prvih nadškofov Canterburyja