Malta: Razlika med redakcijama

dodanih 16.693 zlogov ,  pred 2 letoma
dodano iz en wiki
(→‎Geografija: dodano)
(dodano iz en wiki)
 
Občasno se v medijih in uradnih publikacijah Malta imenuje mesto-država. Malteški grb nosi tudi ''corona muralis'', ki je opisana kot »prikaz malteških utrdb in pomeni mesto-državo«.<ref>{{cite web|url=http://www.doi.gov.mt/en/state/symbols.asp |title="The emblem of Malta", Department of Information |publisher=Doi.gov.mt |accessdate=20 October 2013}}</ref> Malta s površino 316 km2 in 0,4 milijona prebivalcev je ena najbolj gosto poseljenih držav na vsem svetu.
 
{{Largest cities
|name = Največja mesta na Malti
|country = Malta
|kind = mesta
|stat_ref = [https://secure2.gov.mt/localgovernment/file.aspx?f=7810 ''Malta Government Gazette'' - Ocenjeno prebivalstvo po mestih 31. marec 2014]
|list_by_pop =
|div_name = Regija
|class = nav
 
|city_1 = Birkirkara
|div_1 = Centralna regija
|pop_1 = 22.247
|img_1 = Birkirkara-residencial-area.jpg
 
|city_2 = St. Paul's Bay{{!}}Saint Paul's Bay
|div_2 = Severna regija
|pop_2 = 21.046
|img_2 = Malta - St. Paul's Bay - Bay+Triq San Pawl (Xatt il-Pwales) 03 ies.jpg
 
|city_3 = Mosta
|div_3 = Severna regija
|pop_3 = 20.241
|img_3 = Mosta Dome 4 (6946839125).jpg
 
|city_4 = Sliema
|div_4 = Centralna regija
|pop_4 = 16.854
|img_4 = Sliema in the afternoon.jpg
 
|city_5 = Qormi
|div_5 = Južna regija
|pop_5 = 16.779
 
|city_6 = Żabbar
|div_6 = Jugovzhodna regija
|pop_6 = 15.404
 
|city_7 = Naxxar
|div_7 = Severna regija
|pop_7 = 13.443
 
|city_8 = San Ġwann
|div_8 = Centralna regija
|pop_8 = 12.523
 
|city_9 = Marsaskala
|div_9 = Jugovzhodna regija
|pop_9 = 12.134
 
|city_10 = Żebbuġ
|div_10 = Južna regija
|pop_10 = 11.903
}}<noinclude>
 
</noinclude>
 
== Zgodovina ==
 
Malta je [[1. maj]]a [[2004]] postala članica [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]]. [[1. januar]]ja [[2008]] je postala tudi članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]] in svojo nacionalno valuto malteško liro zamenjala z [[evro]]m.<ref>{{cite web|url=http://www.euractiv.com/en/euro/cyprus-malta-set-join-eurozone-2008/article-163836|title=Cyprus and Malta set to join eurozone in 2008}}</ref>
 
== Politika in lokalna samouprava ==
[[File:Malta Valletta BW 2011-10-07 10-41-05.JPG|thumb|The [[Courts of Justice building (Valletta)|Courts of Justice building]] in [[Valletta]]]]
[[File:Malta - administrative division.svg|thumb|[[Local councils of Malta|Administrative divisions]] of Malta.]]
 
Malta je [[republika]], katere [[parlamentarni sistem]] in [[javna uprava]] sta natančno oblikovana po Westminstrskem sistemu. Enodomni [[parlament]] sestavljajo predsednik in predstavniški dom (malteščina ''Kamra tad-Deputati''), ki je izvoljen na splošnih neposrednih volitvah z enkratnim prenosljivim glasom vsakih pet let, razen če predsednik razpusti parlament prej po nasvetu predsednika vlade.
 
Malta ima sistem lokalne uprave od leta 1993, na podlagi Evropske listine o lokalni samoupravi. <ref>{{cite web|url=http://www.maltadata.com/loc-act.pdf |title=Local Council Act of Malta |format=PDF |accessdate=20 October 2013 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130616004627/http://www.maltadata.com/loc-act.pdf |archivedate=16 June 2013 }}</ref> Država je razdeljena na pet regij, pri čemer ima vsaka regija svoj regionalni odbor, ki služi kot vmesna raven med lokalno upravo in nacionalno vlado. Regije so razdeljene na lokalne svete, od tega jih je trenutno 68 (54 na Malti in 14 na otoku Gozo). Šestnajst "zaselkov", ki so del večjih svetov, imajo svoj upravni odbor. Šest okrožij (pet na glavnem otoku) služi predvsem statističnim namenom.
 
Lokalni sveti so odgovorni za splošno vzdrževanje in okrepitev kraja (vključno s popravili manj pomembnih cest), dodelitev lokalnih upraviteljev in zbiranje odpadkov. Izvajajo tudi splošne upravne naloge za centralno vlado, kot so zbiranje vladnih najemnin in skladov ter odgovarjanje na javne poizvedbe v zvezi z vlado. Poleg tega so številna posamezna mesta in vasi v Republiki Malti pobratena mesta.
 
== Gospodarstvo ==
[[File:AIDAcara Valetta.jpg|thumb|Pomorska industrijska cona v Valletti]]
Malto [[Mednarodni denarni sklad]] (IMF) uvršča med napredno gospodarstvo skupaj s 32 drugimi državami. Do leta 1800 je bila Malta odvisna od [[bombaž]]a, [[tobak]]a in ladjedelnic. Ko so bili pod britanskim nadzorom, so Malteške ladjedelnice postale odvisne kot podpora [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve mornarice]], zlasti med [[krimska vojna|krimsko vojno]] leta 1854. Vojaška baza je koristila obrtnikom in vsem, ki so služili vojski.
 
Leta 1869 je odprtje Sueškega prekopa omogočilo veliko spodbudo malteškemu gospodarstvu, saj se je število ladij, ki so vstopale v pristanišče, močno povečalo. Ladje so se ustavile na malih dokih za oskrbo z gorivom ter pomagale trgovini Entrepôt, kar je otoku prineslo dodatne koristi.
 
Vendar pa je konec 19. stoletja gospodarstvo začelo nazadovati in do začetka devetdesetih let 20. stoletja padlo v resno krizo. Eden od dejavnikov je bila ponudba novejših trgovskih ladij, ki so zahtevale manj pogosto ustavljanje zaradi goriva.
 
Trenutno so glavni viri Malte [[apnenec]], ugodna geografska lokacija in produktivna delovna sila. Malta proizvede le približno 20 odstotkov potreb po hrani, omejuje zaloge sladke vode zaradi suše v poletnih mesecih in nima domačih virov energije, razen možnosti za sončno energijo. Gospodarstvo je odvisno od zunanje trgovine, predelovalne dejavnosti (zlasti elektronike in tekstila) ter turizma.
 
[[File:Eurozone.svg|thumb|right|Malta je del monetarne unije eurocone] (temno modro)]]
 
Vlada močno vlaga v izobraževanje.
 
Ob pripravah na članstvo Malte v Evropsko unijo, ki se ji je pridružila 1. maja 2004, je privatizirala nekatera podjetja, ki jih je nadzirala država in liberalizirala trg. Leta 2010 je Malta uspela privatizirati telekomunikacije, poštne storitve, ladjedelnice in ladjedelništvo.
 
Malta in [[Tunizija]] trenutno razpravljata o komercialnem izkoriščanju [[epikontinentalni pas|epikontinentalnega pasu]] med svojima državama, zlasti za raziskovanje nafte. Te razprave potekajo tudi med Malto in [[Libija|Libijo]].
 
Malta nima davka na premoženje. Njen nepremičninski trg, zlasti v okolici pristanišč, je bil v nenehnem razcvetu, s cenami stanovanj v nekaterih mestih, kot so St. Julian's, Sliema in Gzira. <ref>{{cite web|url=http://apartments.com.mt/location/sliema/ |title=Apartments.com.mt |publisher=apartments.com.mt |date=10 February 2016 |accessdate=10 February 2016}}</ref>
 
Po podatkih [[Eurostat]]a je malteški BDP na prebivalca v letu 2015 znašal 88 odstotkov povprečja EU z 21.000 evri. <ref name="Eurostat 2012">{{cite web|title=GDP per capita in PPS|publisher=Europa web portal|author=Eurostat|date=1 December 2016|url=http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00114&plugin=1|accessdate=9 February 2017}}</ref>
 
=== Transport ===
[[File:Map of Malta 2.png|thumb|Glavne ceste]]
Promet na Malti vozi levo. Lastništvo avtomobilov je precej visoko glede na zelo majhno velikost otokov in je četrta najvišja stopnja v Evropski uniji.
 
Malta ima 2254 kilometrov [[cesta|cest]], od katerih je utrjenih 1972 km (87,5%).
[[File:Valletta-Harbour.jpg|thumb|Grand Harbour]]
 
Na glavnem otoku so tri velika naravna [[pristanišče|pristanišča]]:
* Veliko pristanišče (''Grand Harbour'' ali ''Port il-Kbir''), ki se nahaja na vzhodni strani prestolnice Valletta, je bilo pristanišče od rimskih časov. Ima več obsežnih dokov in privezov ter terminal za križarjenje. Terminal v Grand Harboru služi trajektom, ki povezujejo Malto s Pozzallo in Catania na Siciliji.
* Pristanišče Marsamxett, ki se nahaja na zahodni strani Vallette, sprejme številne jahte.
* Pristanišče Marsaxlokk (''Malta Freeport'') na jugovzhodni strani Malte, v Biržebbuġi, je glavni tovorni terminal. Malta Freeport je 11. največje izvozno kontejnersko pristanišča na celini Evrope in 46. na svetu z obsegom trgovine v višini 2,3 milijona TEU v letu 2008. <ref>{{cite web|url=http://aapa.files.cms-plus.com/Statistics/WORLD%20PORT%20RANKINGS%2020081.pdf |title=AAPA World Port Rankings 2008 |format=PDF |accessdate=14 November 2010}}</ref>
 
Obstajata tudi dve pristanišči, ki služita potniškemu in avtomobilskemu [[trajekt]]nemu prevozu, ki povezuje pristanišče Čirkewwa na Malti in pristanišče Mġarr na otoku Gozo.
[[File:Malta International Airport2.jpg|left|thumb|Mednarodno letališče]]
 
Mednarodno letališče Malta (''Ajruport Internazzjonali ta 'Malta'') je edino [[letališče]], ki služi malteškim otokom. Zgrajeno je na zemljišču, ki ga je nekoč zasedala zračna baza RAF Luqa. Tu je tudi [[heliport]]. Heliport v Gozo je na Xewkiji.
 
=== Turizem ===
[[File:Mellieha Bay beach Malta 1.jpg|thumb|Plaža ''Mellieħa Bay'']]
Malta je priljubljena turistična destinacija z 1,6 milijona turistov na leto. <ref>{{cite web|url=http://mkt.unwto.org/en/publication/unwto-tourism-highlights-2014-edition|title=UNWTO Tourism Highlights, 2015 Edition|work=unwto.org}}</ref> Trikrat več turistov jih obišče, kot je prebivalcev. Turistična infrastruktura se je v preteklih letih dramatično povečala, na otoku pa je prisotnih več hotelov, narašča pa skrb zaradi prekomernega razvoja in uničenja tradicionalnih stanovanj.
 
V zadnjih letih se je Malta oglaševala kot destinacija zdravstvenega turizma, zato številni ponudniki zdravstvenih storitev razvijajo to industrijo. Vendar pa nobena malteška bolnišnica ni opravila neodvisne mednarodne akreditacije na področju zdravstvenega varstva. Malta je priljubljena pri britanskih turistih.
 
=== Znanost in tehnologija ===
Malta je z [[Evropska vesoljska agencija|Evropsko vesoljsko agencijo]] (ESA) podpisala sporazum o sodelovanju za bolj intenzivno sodelovanje pri projektih ESA. Malteški svet za znanost in tehnologijo (MCST) je civilni organ, odgovoren za razvoj znanosti in tehnologije na izobraževalni in socialni ravni. Večina znanstvenih študentov na Malti je diplomirala na Univerzi na Malti.
 
== Kultura ==
Kultura Malte odraža različne kulture od Feničanov do Britancev, ki so skozi stoletja prišli v stik z malteškimi otoki, vključno s sosednjimi sredozemskimi kulturami in kulturami narodov, ki so dolgo vladali Malti pred njeno neodvisnostjo leta 1964.
 
=== Glasba ===
[[File:Manoel theatre (12851453033).jpg|thumb|Gledališče Manoel, tretje najstarejše delujoče gledališče v Evropi. Danes je sedež Malteškega filharmoničnega orkestra.]]
Medtem ko je današnja malteška [[glasba]] večinoma zahodna, je tradicionalna malteška glasba znana kot ''ghana''. Izvaja jo ljudska [[kitara]], medtem ko se nekaj ljudi, navadno moških, izmenično pregovarja s petjem. Cilj improviziranih besedil je ustvariti prijazno, a zahtevno vzdušje. Način zahteva večletno prakso, da lahko združuje zahtevane umetniške lastnosti z učinkovito razpravo.
 
=== Literatura ===
Dokumentirana malteška [[književnost]] je starejša od 200 let. Vendar pa nedavno odkrita ljubezenska balada priča o literarni dejavnosti v lokalnem jeziku iz srednjeveškega obdobja. Malta je sledila romantični literarni tradiciji, ki se je zaključila z delom Dun Karm Psaila, malteškega [[pesnik]]a. Pisatelji so Ruzar Briffa in Karmenu Vassallo, Karl Schembrija in Immanuel Mifsud
[[File:San Giulian, Marina.jpg|thumb|Tipična arhitektura zgrajena v zadnjih letih na Malti.]]
 
=== Umetnost in arhitektura ===
[[File:Vallettaupperbarraccagardens.JPG|thumb|left|Vrtovi Barrakka]]
Na malteško [[arhitektura|arhitekturo]] so vplivale številne različne mediteranske kulture in britanska arhitektura. Prvi naseljenci na otoku so zgradili Ġgantijo, eno najstarejših samostojnih struktur na svetu. Graditelji [[neolitik|neolitskih]] templjev 3800-2500 pr. n. št. so številne [[tempelj|templje]] na Malti in Gozu zasnovali kot zapletene reliefne zasnove, med drugim spirale, drevo življenja in živalske portrete, risbe v rdeči okri, keramiko in obsežno zbirko skulptur človeških oblik, zlasti na otoku Malta. Te si je mogoče ogledati v samih templjih (predvsem [[Hypogeum]] in Tarxien tempelj) in v Narodnem muzeju arheologije v Valletti. Malteški templji, kot je Imnajdra, so polni zgodovine in imajo za seboj zgodbo.
 
Rimsko obdobje predstavlja visoko dekorativne [[mozaik|mozaične]] tlake, marmorne kolonade in klasične kiparske ostanke, ki so lepo ohranjeni in predstavljeni v rimskem Domusu, državni vili tik ob obzidju [[Mdina|Mdine]]. Zgodnje krščanske [[freske]], ki dekorirajo [[katakombe]], kažejo nagnjenost k vzhodnemu [[bizantinska umetnost|bizantinskemu]] okusu. Ti okusi so še naprej vplivali na prizadevanja srednjeveških malteških umetnikov, vendar so jih spreminjali pod vplivom romanskih in južno gotskih vplivov. Konec 15. stoletja so malteški umetniki, tako kot umetniki na sosednji Siciliji, bili pod vplivom šole Antonello da Messina, ki je uvedla [[renesansa|renesančne]] ideale in koncepte dekorativne umetnosti tudi na Malti. <ref name="hopeandoptimism1">{{cite web|url=http://www.hopeandoptimism.com/essay.htm |title=An Overview of the Art of Malta|author=Cutajar, D. |publisher=Hopeandoptimism.com |accessdate=31 March 2009}}</ref>
[[File:CaravaggioJeromeValletta.jpg|thumb|''Sv. Hieronim piše'', Caravaggio; v stolnici v Valletti.]]
 
Umetniška dediščina Malte je rasla pod vitezi sv. Janeza / hospitalci), ki so prinesli slikarje italijanskih in flamskih manieristov, da bi okrasili svoje palače in cerkve na otokih, predvsem Matteo Perez d'Aleccio, katerega dela se pojavljajo v Magisterialni palači in v Cerkvi sv. Janeza v Valletti in Filippo Paladini, ki je bil dejaven na Malti od leta 1590 do 1595. Dolga leta je [[manierizem]] vplival na okus in ideal lokalnih malteških umetnikov.
 
Prihod [[Caravaggio| Caravaggia]] na Malto, ki je med 15-mesečnim bivanjem na teh otokih naslikal vsaj sedem del, je še bolj spremenil lokalno umetnost. Dve njegovi najznačilnejši deli, ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'' in ''Pisanje sv. Hieronima'', sta na ogled v Oratoriju samostanske cerkve sv. Janeza. Njegova zapuščina je očitna v delih lokalnih umetnikov Giulia Cassarina (1582-1637) in Stefana Erardija (1630-1716).
 
[[barok|Baročno]] gibanje, ki je sledilo, je imelo najmočnejši vpliv na malteško umetnost in arhitekturo. Slavna poslikava obokov kalabrijskega umetnika [[Mattia Preti]]ja, [[manierizem|manieristične]] notranjosti cerkve sv. Janeza, je to spremenila v baročno mojstrovino. Preti je zadnjih 40 let svojega življenja preživel na Malti, kjer je ustvaril številna svoja najboljša dela, ki so zdaj na ogled v Muzeju likovnih umetnosti v Valleti. V tem obdobju se je kot eden najboljših baročnih kiparjev rimske šole pojavil lokalni kipar [[Melchior Gafà]] (1639-1667).
 
[[File:Siege of malta 3.jpg|thumb|left|''Obleganje Malte – Let Turkov'', Matteo Perez d'Aleccio]]
V 17. in 18. stoletju so se pojavili vplivi neapeljskega in [[rokoko]] sloga v delih italijanskih slikarjev [[Luca Giordano|Luce Giordana]] (1632-1705) in [[Francesco Solimena|Francesca Solimene]] (1657-1747), ki jih je mogoče videti v delih malteških sodobnikov, kot so Giovanni Nicola Buhagiar (1698-1752) in Francesco Zahra (1710-1773).
 
Neoklasicizem je v poznem 18. stoletju prišel do nekaterih lokalnih malteških umetnikov, toda ta trend se je v začetku 19. stoletja obrnil, saj so lokalne cerkvene oblasti spodbujale verske teme, ki so jih pokrivali [[Nazarenci|nazarenski]] umetniki. O [[Romantika|romantiki]], prežeti z naturalizmom, ki jo je na Malto uvedel Giuseppe Calì, je obvestil umetnike iz "salona" v začetku 20. stoletja, med njimi Edwarda in Roberta Caruana Dingli.
 
Parlament je ustanovil Narodno šolo umetnosti v 1920-ih. Med obdobjem obnove, ki je sledila po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je nastala »Moderna umetniška skupina«, katere člani so bili Josef Kalleya (1898-1998), George Preca (1909-1984), Anton Inglott (1915-1945), Emvin Cremona (1919-1986), Frank Portelli (1922), Antoine Camilleri (1922) in Esprit Barthet (1919), ki je močno okrepila lokalno umetniško sceno. V Valletti je Narodni muzej likovnih umetnosti značilen za delo umetnikov, kot je [[H. Craig Hanna]].
 
=== Kuhinja ===
[[File:Malta Pastizzi.JPG|thumb|left|upright|''Pastizzi'', tipičen malteški prigrizek]]
[[File:Malta ftira.JPG|thumb|upright|''Ftira'', malteški kruh]]
Malteška kuhinja kaže močne sicilijanske in angleške vplive ter vplive španskih, magrebskih in provansalnih kuhinj. Opazimo lahko številne regionalne razlike, zlasti na otoku Gozo, kot tudi sezonske spremembe, povezane s sezonsko razpoložljivostjo proizvodov in krščanskimi prazniki (kot so [[Postni čas]], [[Velika noč]] in [[Božič]]). Hrana je bila zgodovinsko pomembna pri razvoju nacionalne identitete, zlasti tradicionalna '''fenkata''' (tj. dušen ali ocvrt zajec).
 
Po mnenju državnega statističnega urada je najljubša malteška pijača Kinnie.
 
'''Pastizz''' je tradicionalno pecivo s Malte. Običajno so polnjenji z [[rikota|rikoto]] ali kašastim grahom in se imenujejo ''pastizzi tal-rikotta'' (sirna torta), ''tal haxu'' ali ''pastizzi tal-piżelli'' (''grahova torta''). <ref name="pastizzi">{{cite web | title = #1 Pastizzi.com | publisher = Pastizzi | url = http://www.pastizzi.com | accessdate = 2010-01-21 }}</ref>
 
'''Ftira''' je ploščat kruh, narejen z moko, vodo in soljo, nato pa temeljito zvaljan in spečen. Obstaja veliko drugih neobveznih sestavin, ki jih lahko vsebujejo ploski kruhi, kot so curry v prahu, paprike jalapeños, čili v prahu ali črni poper. Lahko je dodano oljčno ali sezamovo olje.
 
 
== Sklici in viri ==
24.517

urejanj