121.211
urejanj
({{normativna kontrola}}) |
m (m/dp) |
||
[[Slika:Element identity.png|sličica|Z - Vrstno število]]
'''Vŕstno števílo''' ali '''atómsko števílo''' je število [[proton]]ov v [[atomsko jedro|jedru atoma]], istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki [[Kemijski element|elementa]] v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]]. Ker je atom navzven električno nevtralen, je vrstno število enako tudi število [[elektron]]ov atoma. Vrstno število se običajno označuje s simbolom ''Z''. Simbol Z je domnevno nastal iz nemške besede
Vrstnega števila (''Z'') se ne sme zamenjati z [[masno število|masnim številom]] (''A''), ki je vsota protonov in [[nevtron]]ov v jedru atoma. Število nevtronov (''N'') se izračuna iz enačbe A = Z + N. Glede na to, da imata proton in nevtron približno enako maso in je masa elektronov za večino namenov zanemarljivo majhna, je atomska masa atoma približno enaka ''A''.
Leta 1911 je [[Ernest Rutherford]] predlagal model atoma, v katerem je bila večina mase in pozitivnega naboja zbrana v jedru. Naboj jedra v enotah naboja elektrona je bil enak približno polovici atomove atomske mase, izražene s številom vodikovih atomov. Centralni naboj naj bi bil torej enak približno polovici atomske mase, se pravi, da bi [[zlato]], ki ga je Rutherford vzel za zgled, imelo naboj približno 100. Zlato ima v resnici vrstno število 79 in od Rutherfordove ocene odstopa približno 25 %. Mesec dni po objavi Rutherfordove trditve je [[Antonius van den Broek]] prvi uradno trdil, da sta centralni naboj in število elektronov v atomu natančno enaka položaju elementa v periodnem sistemu. Njegova trditev se je kasneje izkazala kot točna.
Leta 1913 se je [[Henry Moseley]]<ref>[http://www.chemsoc.org/networks/LearnNet/periodictable/pre16/order/atomicnumber.htm Ordering the Elements in the Periodic Table] (Chemsoc)</ref> po razpravah z [[Niels Bohr|Nielsom Bohrom]], ki je raziskoval v istem laboratoriju kot
Moseley je izmeril valovne dolžine prehodov najbolj notranjih [[foton]]ov (seriji K in L) elementov od [[aluminij]]a (Z=12) do [[zlato|zlata]] (Z=79). Za merjenje je uporabil premične anodne tarče znotraj [[Rentgenski žarki|rentgenske cevi]].<ref>http://www.chemistry.co.nz/henry_moseley_article.htm Moseley's paper with illustrations</ref> Kvadratni koren frekvence fotonov [[rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]] je od tarče do tarče linearno naraščal. Iz tega je zaključil ([[
== Kemijske lastnosti ==
Vsak element ima značilen niz kemijskih lastnosti, ki so posledica števila elektronov njegovem nevtralnem atomu (Z). Razvrstitev elektronov se podreja zakonom [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Število elektronov na posamezni [[orbitala|orbirali]], predvsem na zunanji valenčni orbitali, ima primarno vlogo pri določanju značilnosti [[kemijska vez|kemijskih vezi]]. Vrstno število je torej tisto, ki določa kemijske lastnosti elementa, zato je element lahko definiran kot katera koli zmes atomov, ki imajo enako vrstno število.
== Novi elementi ==
[[Slika:Island-of-Stability.png|thumb|300px|right|3-d prikaz teoretičnega
{{glavni|
Leta 2010 šteje periodni sistem 118 elementov. Sinteza novih elementov poteka z bombardiranjem atomov težkih elementov z ioni, tako da je vsota vrstnih števil atoma in iona enaka vrstnemu številu ciljnega elementa. Zaradi splošnega pravila, da se razpolovni čas krajša z naraščajočim vrstnim številom, so neodkriti izotopi z določenim številom protonov in nevtronov lahko obstojni samo na teoretičnem "[[otok stabilnosti|otoku stabilnosti]]". ▼
▲Leta 2010 šteje periodni sistem 118 elementov. Sinteza novih elementov poteka z bombardiranjem atomov težkih elementov z ioni, tako da je vsota vrstnih števil atoma in iona enaka vrstnemu številu ciljnega elementa. Zaradi splošnega pravila, da se razpolovni čas krajša z naraščajočim vrstnim številom, so neodkriti izotopi z določenim številom protonov in nevtronov lahko obstojni samo na teoretičnem
== Sklici ==▼
{{opombe|2}}▼
== Glej tudi ==
* [[
▲== Sklici ==
{{normativna kontrola}}▼
[[Kategorija:Kemijske lastnosti]]
[[Kategorija:Jedrska fizika]]
[[Kategorija:Atomi]]
▲{{normativna kontrola}}
|