Vrstno število: Razlika med redakcijama

odstranjeni 3 zlogi ,  pred 3 leti
m
m/dp
({{normativna kontrola}})
m (m/dp)
[[Slika:Element identity.png|sličica|Z - Vrstno število]]
'''Vŕstno števílo''' ali '''atómsko števílo''' je število [[proton]]ov v [[atomsko jedro|jedru atoma]], istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki [[Kemijski element|elementa]] v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]]. Ker je atom navzven električno nevtralen, je vrstno število enako tudi število [[elektron]]ov atoma. Vrstno število se običajno označuje s simbolom ''Z''. Simbol Z je domnevno nastal iz nemške besede "»Atom'''Z'''ahl"« (atomsko število).
 
Vrstnega števila (''Z'') se ne sme zamenjati z [[masno število|masnim številom]] (''A''), ki je vsota protonov in [[nevtron]]ov v jedru atoma. Število nevtronov (''N'') se izračuna iz enačbe A = Z + N. Glede na to, da imata proton in nevtron približno enako maso in je masa elektronov za večino namenov zanemarljivo majhna, je atomska masa atoma približno enaka ''A''.
Leta 1911 je [[Ernest Rutherford]] predlagal model atoma, v katerem je bila večina mase in pozitivnega naboja zbrana v jedru. Naboj jedra v enotah naboja elektrona je bil enak približno polovici atomove atomske mase, izražene s številom vodikovih atomov. Centralni naboj naj bi bil torej enak približno polovici atomske mase, se pravi, da bi [[zlato]], ki ga je Rutherford vzel za zgled, imelo naboj približno 100. Zlato ima v resnici vrstno število 79 in od Rutherfordove ocene odstopa približno 25 %. Mesec dni po objavi Rutherfordove trditve je [[Antonius van den Broek]] prvi uradno trdil, da sta centralni naboj in število elektronov v atomu natančno enaka položaju elementa v periodnem sistemu. Njegova trditev se je kasneje izkazala kot točna.
 
Leta 1913 se je [[Henry Moseley]]<ref>[http://www.chemsoc.org/networks/LearnNet/periodictable/pre16/order/atomicnumber.htm Ordering the Elements in the Periodic Table] (Chemsoc)</ref> po razpravah z [[Niels Bohr|Nielsom Bohrom]], ki je raziskoval v istem laboratoriju kot Vanvan den Broek in je Vanvan den Broekovo hipotezodomnevo uporabil za razvoj svojega [[Bohrov model atoma|modela atoma]], odločil, da bo njuno hipotezodomnevo preveril zs eksperimentipreskusi. Z analizo [[spekter|spektralnih črt]] črt, ki jih emitirajosevajo vzbujeni atomi, je nameraval preveriti zahtevo Bohrove teorije, da je frekvenca spektralnih črt sorazmerna kvadratu zaporednegavrstnega števila Z.
 
Moseley je izmeril valovne dolžine prehodov najbolj notranjih [[foton]]ov (seriji K in L) elementov od [[aluminij]]a (Z=12) do [[zlato|zlata]] (Z=79). Za merjenje je uporabil premične anodne tarče znotraj [[Rentgenski žarki|rentgenske cevi]].<ref>http://www.chemistry.co.nz/henry_moseley_article.htm Moseley's paper with illustrations</ref> Kvadratni koren frekvence fotonov [[rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]] je od tarče do tarče linearno naraščal. Iz tega je zaključil ([[MoseleyevMoseleyjev zakon]]), da se atomskovrstno število dobro sklada z izračunanim električnim nabojem jedra, se pravi s številom protonov Z. Moseley je med drugim nakazal, da morajo lantanoidi od [[lantan]]a do vključno [[lutecij]]a imeti 15 elementov, kar je daleč presegalo takratno poznavanje kemije.
 
== Kemijske lastnosti ==
 
Vsak element ima značilen niz kemijskih lastnosti, ki so posledica števila elektronov njegovem nevtralnem atomu (Z). Razvrstitev elektronov se podreja zakonom [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Število elektronov na posamezni [[orbitala|orbirali]], predvsem na zunanji valenčni orbitali, ima primarno vlogo pri določanju značilnosti [[kemijska vez|kemijskih vezi]]. Vrstno število je torej tisto, ki določa kemijske lastnosti elementa, zato je element lahko definiran kot katera koli zmes atomov, ki imajo enako vrstno število.
 
== Novi elementi ==
[[Slika:Island-of-Stability.png|thumb|300px|right|3-d prikaz teoretičnega "»otoka stabilnosti"«]]
{{glavni|Razširitevrazširitev periodnega sistema elementov}}
Leta 2010 šteje periodni sistem 118 elementov. Sinteza novih elementov poteka z bombardiranjem atomov težkih elementov z ioni, tako da je vsota vrstnih števil atoma in iona enaka vrstnemu številu ciljnega elementa. Zaradi splošnega pravila, da se razpolovni čas krajša z naraščajočim vrstnim številom, so neodkriti izotopi z določenim številom protonov in nevtronov lahko obstojni samo na teoretičnem "[[otok stabilnosti|otoku stabilnosti]]".
 
Leta 2010 šteje periodni sistem 118 elementov. Sinteza novih elementov poteka z bombardiranjem atomov težkih elementov z ioni, tako da je vsota vrstnih števil atoma in iona enaka vrstnemu številu ciljnega elementa. Zaradi splošnega pravila, da se razpolovni čas krajša z naraščajočim vrstnim številom, so neodkriti izotopi z določenim številom protonov in nevtronov lahko obstojni samo na teoretičnem "»[[otok stabilnosti|otoku stabilnosti]]"«.
== Sklici ==
{{opombe|2}}
 
== Glej tudi ==
 
* [[Seznamseznam elementov po atomskem številu|Seznamseznam elementov po vrstnem številu]]
 
== Sklici ==
 
{{opombesklici|2}}
 
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Kemijske lastnosti]]
[[Kategorija:Jedrska fizika]]
[[Kategorija:Atomi]]
{{normativna kontrola}}