Asarhadon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
m wikidata
Vrstica 8:
| native_lang3 = Hebrejsko
| native_lang3_name1 = אֵסַר חַדֹּן
| image =Esarhaddon.jpg <!-- Wikidata -->
| caption = Asarhadon, detajl z zmagovalske= <!-- steleWikidata -->
| reign = 681 - 669 pr. n. št.
| predecessor = [[Sanherib]]
| successor = [[Asurbanipal]]
| father = [[Sanherib]]
| mother = Naqi'a (Zakitu)
| birth_date = ni<!-- Wikidata znano-->
| birth_place = <!-- Wikidata -->
| death_date = 669 pr.<!-- n.Wikidata št.-->
| death_place = <!-- Wikidata -->
|}}
 
Vrstica 28:
[[Slika:Terracotta record of king Esarhaddon's restoration of Babylon. Circa 670 BCE. From Babylon, Mesopotamia, Iraq. The British Museum, London.jpg|thumb|Stebriček iz terakote z opisom Asarhadonove obnove Babilona; Britanski muzej, London]]
 
'''Asarhadon''' ([[Akadščina|akadsko]] Aššur-aḥa-iddina, Ašur je dal brata, [[Hebrejščina|hebrejsko]] אֵסַר חַדֹּן,<ref>Ezra 4 / Hebrew - English Bible / Mechon-Mamre. Mechon-mamre.org. Pridobljeno 17. avgusta 2012.</ref> [[Grščina|starogrško]] {{jezik-el2|Ασαραδδων}}, Asaraddon,<ref name=ref2>NEW ADVENT BIBLE: Ezra 4. Newadvent.org. Pridobljeno 17. avgusta 2012.</ref> [[Latinščina|latinsko]] Asor Haddan<ref name=ref2 />) je bil kralj Novoasirskega cesarstva, ki je vladal od leta 681 pr. n. št. do 669 pr. n. št., * ni znano, † [[669 pr. n. št.]], [[Harran]].
 
Bil je najmlajši sin in naslednik asirskega kralja [[Sanherib]]a in njegove druge žene, aramejske kraljice Zakitu. Oče ga je izbral za svojega naslednika, čeprav je bil njegov najmlajši sin, zato so ga starejši bratje poskušali diskreditirati.
'''Asarhadon''' ([[Akadščina|akadsko]] Aššur-aḥa-iddina, Ašur je dal brata, [[Hebrejščina|hebrejsko]] אֵסַר חַדֹּן,<ref>Ezra 4 / Hebrew - English Bible / Mechon-Mamre. Mechon-mamre.org. Pridobljeno 17. avgusta 2012.</ref> [[Grščina|starogrško]] {{jezik-el2|Ασαραδδων}}, Asaraddon,<ref name=ref2>NEW ADVENT BIBLE: Ezra 4. Newadvent.org. Pridobljeno 17. avgusta 2012.</ref> [[Latinščina|latinsko]] Asor Haddan<ref name=ref2/>) je bil kralj Novoasirskega cesarstva, ki je vladal od leta 681 pr. n. št. do 669 pr. n. št., * ni znano, † [[669 pr. n. št.]], [[Harran]].
 
Bil je najmlajši sin in naslednik asirskega kralja [[Sanherib]]a in njegove druge žene, aramejske kraljice Zakitu. Oče ga je izbral za svojega naslednika, čeprav je bil njegov najmlajši sin, zato so ga starejši bratje poskušali diskreditirati.
 
V prerokbi se Asarhadon pojavlja kot oseba, ki bo osvobodila pregnance in ponovno zgradila [[Babilon]].
 
== Prihod na oblast ==
Sanheriba so leta 681 pr. n. št. ubili. Asarhadon se je vrnil v [[Ninive]] in v državljanski vojni, ki je trajala šest tednov, premagal svoje brate. Bratje so pobegnili iz države, njihove pristaše in družine pa je Asarhadon pobil. Še isto leto se je lotil ponovne gradnje Babilona, vključno z [[Esagila|Esagilo]], ki je nekoč veljal za Babilonski stolp, in v mesto vrnil zlate kipe. Da ne bi zgledal pristranski, je zgradil tudi asirsko svetišče v [[Ašur]]ju.
 
== Vojni pohodi ==
Na prvem vojnem pohodu je napadel nomadska plemena v južni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki so napadala kmete. Za njimi je premagal [[Kimerijci|Kimerijce]], ki so ubili njegovega starega očeta [[Sargon]]a. Kimerijci so se pojavljali v [[Kilikija|Kilikiji]] in [[Tabal]]u, premagal pa jih je leta 679 pr. n. št. v bitki pri Hubušni. Kimerijci so se po porazu umaknili na zahod, kjer so s pomočjo [[Skiti|Skitov]] in [[Urartu]]ja leta 676 pr. n. št. uničili [[Frigijsko kraljestvo |Frigijsko kraljestvo]].
 
[[Sidon]]ski kralj Abdi Mikulti se je uprl asirskemu kralju, zato se je Asarhadon leta 677 pr. n. št. odpravil na pohod v [[Fenicija|Fenicijo]], premagal sidonskega kralja in ga obglavil, porušil mesto Sidon in prebivalce odgnal v Asirijo. Zatem je obnovil mesto in ga preimenoval v Kar-Ashur-aha-iddina, kar pomeni Asarhadonovo pristanišče. Del naropanega blaga iz Sidona je dal svojemu zvestemu marionetnemu kralju [[Tir, Libanon|Tira]]. Del ohranjenega besedila sporazuma med Asarhadonom in kraljem Tira omenja kralje [[Judeja|Judeje]], Edoma, Moaba, Gaze, Aškelona, Ekrona, Biblosa, Arvada, Samsi Murune, Amona, Ašoda, deset kraljev z morske obale in deset kraljev s srede morja, kar se običajno razlaga kot [[Ciper]]. Vse kralje omenja kot asirske zaveznike. S kraljem Tira se je dogovoril, da lahko uporablja tirsko pristanišče.
Vrstica 45 ⟶ 44:
Leta 676 pr. n. št. je osvojil mesti Sisa in Kinda v gorovju Taurus. V asirskih prerokbah so pogosto omenjeni Manejci, Skiti in Guti z [[Zagros]]a, kar bi lahko pomenilo, da so jim pogosto povzročali težave. Manejci so bili nekoč vazali Asirije. Živeli so okoli jezera Urmije in se postopoma naseljevali na ozemlja, kjer so motili asirsko trgovanje. Razen tega so Asircem prenehali plačevati davek. Po padcu [[Frigija|Frigije]] se je Asarhadonova hčerka poročila s skitskim princem, da bi izboljšal odnose s Skiti. Zatem je, verjetno leta 676 pr. n. št., napadel [[Medijci|Medijce]]. Gorovje Zagros je zavaroval s številnimi trdnjavami in potisnil Medijce do roba slane puščave. Leta 674 pr. n. št. se je odpravil na vojni pohod proti [[Stari Egipt|Egiptu]]. Zgleda, da je pohod spodletel. Medtem se je soočal z vojno v Bazu, ki je bil verjetno na ozemlju sedanjega [[Katar]]ja. Leta 673 pr. n. št. je začel vojno proti urartskemu kralju Rusu II.
 
== Nasledstvo ==
Asarhadonov najstarejši sin Sininidinapla, izbran za njegovega naslednika, je leta 672 pr. n. št. umrl, drugi sin, Šamaš Šumukin, pa bi moral postati vladar Babilonije. Zaradi takšnega razvoja dogodkov je asirski prestol zasedel najmlajši sin [[Asurbanipal]], ki ni bil priljubljen niti na dvoru niti med svečeniki. Asarhadon je zato sklenil sporazume z vodilnimi Asirci, člani vladarske družine in tujimi vladarji, da bodo lojalni prestolonasledniku.
 
== Osvajanje Egipta ==
Leta 671 je Asarhadon začel vojno proti egipčanskemu faraonu [[Taharka|Taharki]]. Del asirske vojske je moral ostati doma, da je zatrl upor v Tiru in morda v Aškelonu. Glavnina je preko [[Sinaj]]a prišla do Egipta in mimogrede osvojila Memfis. Faraon Taharka je pobegnil v Gornji Egipt, Asarhadon pa se je razglasil za kralja Musira, Patrosa in Kuša, se pravi za kralja Egipta. Iz delte [[Nil]]a se je vrnil z bogatim plenom. Takoj, ko je zapustil Egipt, je tam izbruhnil upor proti Asircem.
 
== Smrt ==
Po vrnitvi v Ninive je zaradi dvornih zarot usmrtil nekaj plemičev. Svojega generala Šanabušuja je poslal v Egipt, da bi zadušil upor v dolini Nila. Leta 669 pr. n. št. se je sam odpravil v Egipt in kmalu zatem v [[Harran]]u umrl. V Asiriji ga je nasledil sin Asurbanipal, v Babiloniji pa sin [[Šamaš Šumukin]].
 
== Sklici ==
{{sklici|1}}
 
{{s-start}}
{{s-hou| Sargonidska dinastija || ni znano || 669 pr. n. št.}}
{{s-bef| rows = 2 | before = [[Sanherib]] }}
{{s-ttl| title = [[Seznam asirskih vladarjev|Kralj Asirije]]
| years = 681 &ndash;- 669 pr. n. št.}}
{{s-aft| after = [[Asurbanipal]] }}
{{s-ttl| title = [[Seznam babilonskih kraljev|Kralj Babilonije]]
| years = 681 &ndash;- 669 pr. n. št.}}
{{s-aft| after = [[Šamaš Šumukin]] }}
{{end}}
Vrstica 72 ⟶ 71:
[[Kategorija:Asirski kralji]]
[[Kategorija:Neznano leto rojstva]]
[[Kategorija:Umrli leta 669 pr. n. št.]]