Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 7.349 zlogov ,  pred 2 letoma
[[Normansko osvajanje Anglije]] in zmaga [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] je povzročila uvedbo učinkovitega [[fevdalizem|fevdalnega]] sistema. Majhen normanski zgornji razred je skoraj v celoti nadomesti staro angleško plemstvo. Viljem je odredil ustanovitev [[Domesday Book]] (popis vsega imetja in prebivalcev), s katero je nadzoroval celotno populacijo in svoje posesti. Tako je bil vzpostavljen popolnoma nov sistem vladanja. Sistem je bil predhodnik angleškega [[Parlamentarni sistem |parlamentarnega]] sistema, ki obstaja še danes.
 
==== Družba v srednjem veku ====
V obdobju od sredine 10. do sredine 14. stoletja se je po ocenah angleško prebivalstvo potrojilo, verjetno do šest milijonov ljudi. Ta razvoj je imel številne gospodarske in socialne posledice: kmetijstvo se je okrepilo z uvedbo sistema treh polj in obdelavo velikih območij. Vendar pa je bila s hrano samooskrba samo v klimatsko ugodnih in politično stabilnih časih.
 
=== Pozni srednji vek ===
Značilnost poznega srednjega veka je bila [[stoletna vojna]]. Zamenjava [[Rihard II. Angleški|Riharda II.]] z prihodnjim [[Henrik IV. Angleški|Henrikom IV.]] in napake v stoletni vojni so bili razlogi za izbruh [[Vojna dveh rož|vojne dveh rož]].
 
==== Družba v poznem srednjem veku ====
Po fazi rasti zgodnjem in [[kuga|kugi]] v poznem srednjem veku, je upočasnila razvoj Anglije. Po dveh težkih epidemijah kuge leta 1348 in 1361/62 je bilo več manjših izbruhov bolezni, ki je prepolovila prebivalstvo. Po tem ko so te minile, se je razvoj mest pospešil, zlasti London.
 
=== Elizabetinsko obdobje ===
Po težavah [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] z zagotavljanjem naslednika in po [[Marija I. Angleška |Mariji I.]] njegovi hčerki, se je leta 1558 na prestol povzpela [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeta I.]]. Novo protestantsko kraljico so jo ljudje z navdušenjem sprejeli. Od začetka svoje vladavine je bila morebitna poroka kraljice prevladujoč problem. Večkratno so jo prosili da mora zagotoviti moškega dediča. Bila je odgovorna za izvrševanje reformacije, ampak tudi za slabše odnose s Španijo.
 
Do leta 1550 je po kugi angleško prebivalstvo naraslo na okoli tri milijone. Podeželskega prebivalstva je bilo daleč največ. London je imel do leta 1500 že več kot 60.000 prebivalcev in to se je do konca stoletja povečalo na okoli 215.000 ljudi. Naslednja največja mesta leta 1500 so bila bistveno manjša: Norwich z 12.000 in Bristol z 10.000 prebivalci.
 
== Prebivalstvo ==
Z več kot 53 milijonov prebivalcev je Anglija je daleč najbolj naseljena država v Združenem kraljestvu. To jo uvršča na 4. mesto med državami v EU. Gostota 417 oseb na kvadratni kilometer je prav tako zelo visoka. Vendar pa je treba opozoriti, da jih 8,3 milijona od 54,3 milijonov živi v Velikem Londonu (''Greater London''). V preostalem delu države je gostota prebivalstva le 357 ljudi na kvadratni kilometer.
 
=== Jeziki ===
V Angliji govorijo pretežno angleško. Čeprav ne obstaja zakon, ki določa, da je angleščina uradni jezik, je angleščina edini jezik, ki se uporablja za službene namene. Je tudi mednarodnega pomena, saj približno 1,5 milijarde ljudi na svetu govori angleško, od tega 375 milijonov kot prvi jezik. <ref>[http://de.statista.com/statistik/daten/studie/150407/umfrage/die-zehn-meistgesprochenen-sprachen-weltweit/ ''Die zehn meistgesprochenen Sprachen der Welt'']</ref> Angleščina se običajno obravnava kot "svetovna lingua franca".
 
Od 15. stoletja dalje je angleščina v Angliji postala priljubljena. V angleški renesansi so dobili veliko besed iz francoščine in latinščine.
 
Ocenjuje se, da 133.000 prebivalcev Anglije govori [[valižanščina|valižanščino]]. <ref>[http://www.webarchive.org.uk/wayback/archive/20120330060204/http://www.byig-wlb.org.uk/English/publications/Publications/4844.pdf ''Estimation of the number of Welsh speakers in England''], [[Welsh Language Board]], Januar 2007</ref>
 
Zaradi priseljevanja je leta 2007 približno 800.000 šolarjev govorilo doma tuj jezik. <ref>Graeme Paton: ''Ein Fünftel der Kinder aus ethnischen Minderheiten.'' [[The Daily Telegraph]], London, 1. Oktober 2007</ref> Popis 2011 kaže, da se v Angliji poleg angleščine govori največ poljsko. <ref>[https://www.theguardian.com/uk/2013/jan/30/polish-becomes-englands-second-language The Guardian: ''Polnisch wird Englands zweite Sprache'']</ref>
 
=== Religija ===
[[Anglikanska cerkev]] ima status državne cerkve. Njen poglavar je vladajoči monarh v Združenem kraljestvu. Obstaja približno 26 milijonov privržencev anglikanske cerkve. <ref>[http://www.pewforum.org/2008/06/19/global-anglicanism-at-a-crossroads/ ''Globale Anglikanismus am Scheideweg''], PewResearch</ref> Številne cerkve in stolnice v Angliji so zgodovinske stavbe in imajo arhitekturno visoko vrednost. Znane zgodovinske stavbe so [[Westminstrska opatija]], [[Stolnica svetega Petra, York |York Minster]], [[Stolnica v Durhamu]] in [[Stolnica v Salisburyju]].
[[Slika:Saint George - Carlo Crivelli.jpg|thumb| Sv. Jurij, patron Anglije]]
 
{| class="wikitable zebra sortable"
|- class="hintergrundfarbe5"
! colspan="3"| Porazdelitev religij v Angliji <br /><small>(stanje 2011<ref>[http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20160105160709/http://www.ons.gov.uk/ons/rel/census/2011-census/key-statistics-for-local-authorities-in-england-and-wales/sty-what-is-your-religion.html Englische Religionszugehörigkeit (Census 2011)]</ref>)</small>
|- class="hintergrundfarbe5"
! Religija !! delež v %<br />prebivalstva !!
|-
| [[Krščanstvo]] || style="text-align:right;" | 31.479.876 || style="text-align:right;" | 59,4 %
|-
| [[Islam]] || style="text-align:right;" | 2.660.116 || style="text-align:right;" | 5,0 %
|-
| [[Hinduizem]] || style="text-align:right;" | 806.199 || style="text-align:right;" | 1,5 %
|-
| [[Sikhizem]] || style="text-align:right;" | 420.196 || style="text-align:right;" | 0,8 %
|-
| [[Judovstvo]] || style="text-align:right;" | 261.282 || style="text-align:right;" | 0,5 %
|-
| [[Budizem]] || style="text-align:right;" | 238.626 || style="text-align:right;" | 0,5 %
|-
| druge religije || style="text-align:right;" | 227.825 || style="text-align:right;" | 0,4 %
|-
| neopredeljeni || style="text-align:right;" | 13.114.232 || style="text-align:right;" | 24,7 %
|-
| ni odgovorilo || style="text-align:right;" | 3.804.104|| style="text-align:right;" | 7,2 %
|- class="hintergrundfarbe5"
| '''Skupaj''' || style="text-align:right;" | '''53.012.456''' || style="text-align:right;" | '''100 %'''
|}
 
Glede na popis leta 2011 je razdelitev naslednja: 59,4% so kristjani, 24,7% ne-verujoči, 5% privrženci islama, 3,7% privrženci druge vere. Poleg tega 7,2% ni dalo odgovora na vprašanje o verski pripadnosti.
 
== Politika ==
Vlada Kraljevine ima, kot kraljeva družina, sedež v britanski prestolnici London. Anglija - za razliko od Škotske, Walesa in Severne Irske - nima parlamenta ali državne vlade. Njihove naloge opravlja parlament in vlada Združenega kraljestva. Vendar pa je, še posebej po neuspelem glasovanju o neodvisnosti na Škotskem, tekla razprava, da bi tudi Anglija v okviru decentralizacije lahko imela svojo vlado.
 
=== Simboli ===
Angleška zastava, znana kot križ svetega Jurija, je rdeči križ na belem ozadju in je uporabljena že od 13. stoletja.
 
Še en nacionalni simbol od konca vojne dveh rož je Tudorska roža, ki bi morala biti simbol miru. <ref>[http://projectbritain.com/flowers.html ''Emblems of Britain''] auf projectbritain.com</ref> Roža je na primer simbol angleške Rugby-Union ekipe.
 
Trije levi (''Three Lions'') segajo v čas [[Rihard Levjesrčni|Riharda Levjesrčnega]] in tvorijo grb Anglije.
 
Anglija sama nima uradne himne. Na športnih prireditvah, kjer se Anglija pojavlja kot samostojna ekipa, običajno pojejo britansko himno »God Save the Queen«, manj pogosto pa hvalnico »Jeruzalem«.
 
== Večja mesta ==
23.241

urejanj