Sin-šar-iškun: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
nadaljevanje
Octopus (pogovor | prispevki)
Vrstica 12:
 
Sin-šar-iškun, oslabljen zaradi državljanske vojne v sami Asiriji, je izgubil veliko ozemlja preden mu je okoli leta 624 pr. n. št. uspelo ponovno zasesti [[Uruk]] na skrajnem jugu Asirije, vendar ga je kmalu spet izgubil. Leta 623 pr. n. št. je povedel veliko vojsko v Babilonijo in končno strl babilonske in kaldejske upornike, medtem pa je v Asiriji izbruhnil nov velik upor. Vojska, ki jo je poslal na sever, da zatre upor, se je takoj pridružila upornikom, brez odpora zasedla Ninive in zahtevala kraljev odstop. Kronik za naslednjih nekaj let zaradi anarhije v državi skoraj ni, vendar je Sin-šar-iškunu uspelo zadušiti upor v Asiriji, za reševanje težav v Babiloniji pa mu je zmanjkalo dragocenega časa. Napopolasar je medtem utrdil svoj položaj vladarja skoraj cele Babilonije in leta 620 ali 619 pr. n. št. osvojil Nipur. Sin-šar-iškunova vojska je kljub temu ostala v osrčju Babilonije in se naslednja štiri leta trudila, da bi ga strmoglavila.
 
==Vojna v središču Asirije==
Neodločen položaj se je končal leta 616 pr. n. št., ko je Nabopolasar sklenil zvezništvo z medijskim kraljem [[Kjaksar]]jem, ki je nameraval neprestane državljanske vojne v Asiriji izkoristiti za osvoboditev svojih iranskih ljudstev - [[Medijci|Medijcev]], [[Perzijci|Perzijcev]] in [[Parti|Partov]] iz asiskega jarma in jih pretvoriti v močno silo. Ko so se zaveznikoma pridružili še Skiti in Kimerijci, sta postala dovolj močna, da sta središče vojaških operacij pomaknila proti severu in opustošilo osrčje Asirije. V naslednjih letih so zavezniki z obleganjem osvojili Ašur, Kalhu in Ninive in jih med ostrimi boji uničili.
 
Sin-šar-iškunovs usoda ni povsem znana, ker je tisti del ''Babilonske kronike'', v katerem je opis obleganja Niniv, poškodovan. Kralja so med obrambo Niniv leta 612 pr. n. št. ubili Babilonci, Kaldejci, Medijci/Perzijci ali Skiti. Asirija je kljub temu, da je izgubila prestolnico, ostala neodvisna pod zadnjim kraljem [[Ašur-ubalit II.|Ašur-ubalitom II.]], ki je vladal iz [[Haran]]a. Leta 608 pr. n. št. so zavezniki osvojili tudi Haran. Končno zmago je dosegel [[Karkemiš]] leta 605 pr. n. št.
 
==Sklici==