Sin-šar-iškun: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: '''Sin-šar-iškun''' je bil eden od zadnjih kraljev Asirskega cesarstva, ki je vladal od okoli 627 do 612 pr. n. št., * ni znano, † 612 pr. n. št. Za...
 
Octopus (pogovor | prispevki)
nadaljevanje
Vrstica 2:
 
Za njim je vladal samo še [[Ašur-ubalit II.]] (612-609 pr. n. št.). Sin-šar-iškun je po nekih špekulacijah ista oseba kot Saràkos (Saracus) v besedilih babilonskega svečenika in astronoma Berosa.
 
==Zgodnja leta==
Sin-šar-iškun je bil sin kralja [[Asurbanipal]]a in morda brat zadnjega asirskega kralja Ašur-ubalita II. Bil je zadnji asirski kralj, katerega leta vladavine so dokumentirana v večini babilonskih zapisov. Zaradi pomanjkanja virov je o njem zelo malo znanega. Zgleda, da je prestol nasledil okoli leta 627 pr. n. št. Po smrti močnega vladarja Asurbanipala je začelo obširno Asirsko cesarstvo razpadati, predvsem zaradi niza državljanskih vojn za oblast. Sin-šar-iškunu je uspelo priti na prestol z veliko nasilja, hromečo državljansko vojno in prevratom znotraj Asirskega cesarstva. S prestola je moral vreči [[uzurpator]]ja [[Sin-šumu-lišir]]ja, ki je odstavil Sin-šar-iškunovega starejšega brata [[Ašur-etil-ilani]]ja. Več asirskih kolonij in marionetnih držav je izkoristilo kaos v cesarstvu in se osvobodilo asirske nadoblasti, po drugi strani pa so cesarstvo začeli ogrožati [[Kaldejci]], [[Babilonija|Babilonci]], [[Medijci]], [[Perzijci]], [[Skiti]] in [[Kimerijci]].<ref> Georges Roux. ''Ancient Iraq''.</ref>
 
==Zadnji udar proti Babiloncem==
Po začasnem porazu rivalov se je moral Sin-šar-iškun soočiti z mnogo večjo grožnjo. Babilonija, ki je bila več kot tri stoletja asirska vazalna država, je izkoristila anarhijo v Asiriji in se leta 626 pr. n. št. na čelu z dotlej neznanim [[Nabopolasar]]jem uprla. Nebopolasar je bil vodja [[Kaldeja|Kaldejcev]] iz jugovzhodne [[Mezopotamija|Mezopotamije]].
 
Sledila je dolga vojna v osrčju Mezopotamije. Nabopolasar je poskušal zasesti [[Nipur]], glavno središče asirske moči v Babiloniji, vendar ga je okrepljena asirska vojska porazila. Nabopolasarju je s pomočjo meščanov kljub temu uspelo zasesti mesto [[Babilon]] in se okoli leta 625 pr. n. št. okronati za babilonskega kralja.
 
Sin-šar-iškun, oslabljen zaradi državljanske vojne v sami Asiriji, je izgubil veliko ozemlja preden mu je okoli leta 624 pr. n. št. uspelo ponovno zasesti [[Uruk]] na skrajnem jugu Asirije, vendar ga je kmalu spet izgubil. Leta 623 pr. n. št. je povedel veliko vojsko v Babilonijo in končno strl babilonske in kaldejske upornike, medtem pa je v Asiriji izbruhnil nov velik upor. Vojska, ki jo je poslal na sever, da zatre upor, se je takoj pridružila upornikom, brez odpora zasedla Ninive in zahtevala kraljev odstop. Kronik za naslednjih nekaj let zaradi anarhije v državi skoraj ni, vendar je Sin-šar-iškunu uspelo zadušiti upor v Asiriji, za reševanje težav v Babiloniji pa mu je zmanjkalo dragocenega časa. Napopolasar je medtem utrdil svoj položaj vladarja skoraj cele Babilonije in leta 620 ali 619 pr. n. št. osvojil Nipur. Sin-šar-iškunova vojska je kljub temu ostala v osrčju Babilonije in se naslednja štiri leta trudila, da bi ga strmoglavila.
 
==Sklici==
{{sklici|1}}
 
{{Normativna kontrola}}