Anna Freud: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
zasebno življenje + dodatno branje |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''Anna Freud''', [[Avstrijci|
Anna Freud je bila psihologinja avstrijskega rodu, ki je bila skupaj z [[Melania Klein|Melanio Klein]] začetnica psihoanalitične otroške psihologije. V primerjavi z njenim očetom [[Sigmund Freud|Sigmundom Freudom]] je njeno delo poudarjalo pomen ega (jaza).
Vrstica 7:
== Zgodnje življenje ==
Anna Freud je bila šesti in zadnji otrok Sigmunda Freuda ter Marthe Bernays. V družini je veljala za najbolj problematično. Imela je nesrečno otroštvo, brez bližnjega odnosa s svojo mamo, vzgojena pa je
Pomanjkanje očetove pozornosti je skušala nadoknaditi na intelektualnem področju ter mu je v pismih razlagala vse vrste težav in Sigmund Freud se ji je posvetil kot klientki v dveh večletnih obdobjih - med letoma 1918 in 1922, ter med letoma 1924 in 1929. Obravnavo hčere opisuje Jacques Van Rillaer kot "''incestuozno analizo''".
Po zaključku šolanja je trpela za depresijo in tesnobo, zato je odšla na oddih v Italijo k svoji babici. Leta 1914 je opravila izpit za učitelje in dobila položaj na svoji stari šoli Cottage Lyceum. Učiteljevala je le do 1920, ko je morala zaradi bolezni končati svojo učiteljsko kariero.▼
Zaradi tekmovalnosti in težav so jo večkrat poslali na zdravljenje. Kljub temu je bila po Freudovo zelo živahen in navihan otrok. Pouk v šoli je ni preveč zanimal, so jo pa toliko bolj zanimala razpredanja njenega očeta s svojimi kolegi. Tako se je tudi naučila hebrejsko, angleško, francosko in italijansko. Svoje šolanje je zaključila na Cottage Lyceumu leta 1912. Sigmund Freud naj bi jo v svojih dnevnikih omenjal veliko več kot ostale člane družine.
Njena prva analiza je bila izvedena s strani očeta Sigmunda Freuda od leta 1918 do leta 1922 (druga analiza od 1924 do 1929 ). Jacques Van Rillaer jo opisuje kot "''incestuozno analizo''". Leta 1923 je predstavila članek »''Premagovati fantazije in sanjarjenja''« [[Dunajsko psihoanalitično združenje|Dunajskemu psihoanalitičnem združenju]] in posredno postala tudi članica združenja. 1923 je začela svoje lastno psihoanalitično pot s preučevanjem duševnih problemov pri otrocih.▼
▲Po zaključku šolanja je trpela za depresijo in [[anksioznost|tesnobo]], zato je odšla na oddih v Italijo k svoji babici. Leta 1914 je opravila izpit za učitelje in dobila položaj na svoji stari šoli Cottage Lyceum. Učiteljevala je le do 1920, ko je morala zaradi
▲
Dve leti kasneje je dobila učiteljsko pozicijo na Dunajskem psihoanalitičnem inštitutu na temo otroške analize.
Vrstica 20 ⟶ 24:
Po uspehih so sledila težka leta za družino Freud, saj so morali prebegniti iz Avstrije v Anglijo, kjer je njen oče, Sigmund, umrl za posledicami raka na čeljusti. Anne to ni zmotilo, saj je kmalu začela predavati o otroški analizi v angleščini. Tistega časa je bilo delo otroške analize raziskovano samo s strani Anne in Melanie Klein, ki je bila Annina mentorica. Njen prihod v London je povzročil delitev šole v tri veje: Freudovska, Kleinina in kombinacija obeh pristopov. Konflikt je bil rešen z vzporednim sprejemom obeh gibanj.
Anna pa se v Angliji ni le poglabljala v svoje raziskave, ampak je tudi pomagala otrokom, ki jih je prizadela vojna in za njih ustanovila posebni center. Hkrati je opazovala vpad starševske skrbi za otroke in jim s svojim centrom tudi pomagala. Zaželeno je bilo, da jih matere obiščejo čim bolj pogosto. Glavna ideja je bila, da otroci ohranijo navezanost na nekoga s tem, ko poskrbijo za nadaljevanje razmerij.
Od 1950 pa do svoje smrti 1982 je redno potovala v ZDA, kjer je imela predavanja in postala tudi častna članica Ameriške akademije za znanost in umetnost. Vmes se je še ukvarjala s problemi o čustveno in socialno prizadetih otrocih ter raziskovala odklone in zaostajanja v njihovem razvoju. Na [[Yale Law School|Yalu]] je predavala o kriminalu in družini. Temu je sledilo sodelovanje med njo, Josephom Goldsteinom in Albertom J. Solnitom na temo o otrokovih potrebah in zakonu, spisanem v treh delih: ''Preko najboljšega interesa otroka'' (1973), ''Pred najboljšim interesom otroka'' (1979) in ''V najboljšem interesu otroka'' (1986).
Vrstica 34 ⟶ 38:
Freudova se je tudi ukvarjala tudi s proučevanjem ega (jaza). Ego je pravzaprav lastna predstava posameznika o samem sebi, ki je zgrešena. Na temo ega je leta 1935 objavila tudi vplivno študijo o poteh in smereh, pri katerih ego odraža tesnobo in nelagodje, »''Ego in mehanizem obrambe''«. Njeno delo je postalo temelj raziskovanja ega in ji pridobilo ugled pionirske teoretičarke.
==Zasebno življenje==
Še na Dunaju je srečala bodočo sodelavko in prijateljico, Američanko [[Dorothy Tiffany-Burlingham]], ki je tja pripeljala svoje otroke, da bi sinu pozdravili psihosomatske težave s kožo - pri čemer ji je pomagala Anna Freud. Skupaj z družino Freudovih so se pred nacističnim antisemitizmom preselili v novo domovanje v Londonu. Po smrti očeta, sta zaživeli v skupnem gospodinjstvu in partnerstvu za nadaljnjih štirideset let do njene smrti.
== Dela ==
Vrstica 48 ⟶ 55:
{{sklici}}
==
*Anna Freud. [internet]. [citirano 26.11.2015]. Dostopno na: http://www. webspace.ship.edu/cgboer/annafreud.html
*Anna Freud-Psychology history. [internet]. [citirano 26.11.2015]. Dostopno na: http://www. www.muskingum.edu/~psych/psycweb/.../afreud.htm
*Anna Freud – Biography, Books and Theories. [internet]. [citirano 26.11.2015]. Dostopno na: http://www.famouspsychologists.org/anna-freud/
*The Freud museum – Education - Anna Freud. [internet]. [citirano 26.11.2015]. Dostopno na: http://www. freud.org.uk/education/topic/40053/anna-freud/
==Dodatno branje==
* {{cite book|last=Coffey|first=Rebecca|title=Hysterical: Anna Freud's Story|year=2014|publisher=She Writes Press|location=New York|isbn=9781938314421}}
{{normativna kontrola}}
| |||