Zdenko Kalin: Razlika med redakcijama

Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Skupaj s starši in številnimi brati so se iz okolice Gorice preselili v Kraljevino Jugoslavijo. Pri izbiri poklica je sledil starejšemu bratu [[Boris Kalin|Borisu]]. Na [[Akademija za likovno umetnost v Zagrebu|Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu]] je študiral kiparstvo pri profesorjih [[Franjo Kršinić|Franju Kršiniću]] in [[Robert Frangeš-Mihanović|Robertu Frangeš-Mihanoviću]]. Študij je zaključil leta 1934, ob Doretu Klemenčiču, Zoranu Didku in Zoranu Mušiču. Izopolnjeval se je v Franciji in Italiji. 1948-78 je poučeval kiparstvo na likovni akademiji (AUU oz. ALU) v Ljubljani, od 1965 kot redni profesor, enkrat je bil tudi njen rektor. Priključil se je skupini Neodvisni in redno razstavljal z njimi v Sloveniji in izven nje. Uveljavil se je kot izvrsten avtor spomeniške plastike, portretist in avtor malih bronastih kipov. [[Prešernova nagrada|Prešernovi nagradi]] je prejel (skupaj s Karlom Putrihom) leta [[1959]] za plastiko na pročelju poslopja [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja, 1975 nagrado Avnoj-a in Jakopičevo nagrado 1986. Tega leta je postal tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Po smrti brata kiparja in akademika je 1976 postal dopisni, 1981 pa redni član SAZU.

Je avtor enega najbolj znanih slovenskih kipov, ''RTV dečka s piščaljo'' ali ''Pastirčka''. Bil je priljubljen profesor za kiparstvo na ALU v Ljubljani. Do smrti je ustvarjal v ateljeju v Rožni dolini. Zdenko Kalin je bil mojster portreta, številnih kipov Otroške igre in spomeniške plastike. Njegov kipec žene s klobukom so uporabljali za nagrado za Župančičeve nagrajence.