Gerald Edelman: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
+ |
||
Vrstica 30:
'''Gerald Maurice Edelman''', [[Američani|ameriški]] [[zdravnik]] [[imunologija|imunolog]], [[embriologija|embriolog]], [[nevroznanost|nevroznanstvenik]] in [[akademik]] [[Judje|judovskega]] rodu, [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[1. julij]] [[1929]], [[New York, New York]], [[Združene države Amerike]], † [[17. maj]] [[2014]], [[La Jolla]], [[Kalifornija]].
Najbolj znan je po svojem zgodnjem delu na področju [[imunologija|imunologije]], kjer je razvozlal kemično zgradbo [[protitelo|protiteles]]. Za to delo je leta 1972 z [[Rodney Robert Porter|Rodneyjem Porterjem]], ki je neodvisno od njega prišel do istega odkritja, prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]].<ref>{{nobelprize.org |področje=fizmed |leto=1972 |accessdate=13.6.2017}}</ref> Kasneje se je posvetil drugim področjem, najprej embriologiji in nato nevroznanosti ter [[filozofija uma|filozofiji uma]], kjer je prav tako prispeval več prelomnih odkritij. Večino svoje kariere je deloval na [[Univerza Rockefeller|Univerzi Rockefeller]] v
== Življenjepis ==
Odraščal je v New Yorku, v družini zdravnika Edwarda Edelmana in njegove žene Anne Freedman, ki je delala v zavarovalništvu. V mladosti je igral [[violina|violino]], a je namesto
Po vrnitvi v domovino je vpisal doktorski študij [[kemija|kemije]] na Rockefellerjevem inštitutu za medicinske raziskave (kasneje preoblikovanem v Univerzo Rockefeller) in leta 1960 obranil doktorsko disertacijo, nakar je na isti ustanovi ostal kot raziskovalec in predavatelj. Leta 1963 je bil izvoljen za prodekana za študijske zadeve na Univerzi Rockefeller, to delo je opravljal do leta 1966, ko je postal profesor.
=== Delo na področju imunologije ===
Usmeril se je v imunologijo in se lotil takrat najpomembnejšega nerešenega vprašanja tega področja: kaj omogoča protitelesom specifično vezavo na strašansko raznolike [[antigen]]e iz okolja, kar sproži tarčen imunski odziv. Menil je, da se odgovor skriva v natančni zgradbi te molekule. Najprej mu je uspelo z redukcijo [[Disulfidna vez|disulfidnih vezi]] razcepiti protitelesa na strukturne enote in dokazati, da so grajeni iz dveh enakih težkih ter dveh enakih lahkih verig. Do leta 1969 je vzporedno s Porterjem razvozlal še natančno zaporedje okrog 1300 [[aminokislina|aminokislin]], kolikor jih gradi to molekulo pri ljudeh. Za podvig je bilo ključno njegovo medicinsko ozadje, s kolegom Josephom Gallyjem je namreč odkril večjo količino homogenih lahkih enot protitelesa v urinu nekega bolnika z [[mielom]]om, kar je omogočilo analizo s takrat dostopnimi biokemičnimi metodami, za razliko od raznolike mešanice teh molekul v krvi. To je bil eksperimentalen dokaz za [[teorija|teorijo]], da imajo protitelesa stabilen strukturni del in močno variabilen del za vezavo z antigeni po načelu ključ-ključavnica, ter potrditev [[hipoteza|hipoteze]], da ima variabilnost [[genetika|genetsko]] ozadje. Mehanizem tvorjenja variabilnega mesta za vezavo z antigenom iz omejenega nabora [[gen]]ov so kasneje opisali drugi raziskovalci.
=== Kasnejše delo ===
V 1970. letih se je aktivnost njegove skupine na Univerzi Rockefeller razširila na [[beljakovina|beljakovine]], ki vežejo [[ogljikovi hidrati|ogljikove hidrate]], [[medcelični stik|medcelične stike]] in embrionalni razvoj [[tkivo|tkiv]]. Odkril je nov razred [[transmembranska beljakovina|transmembranskih beljakovin]], celične adhezivne molekule, ki tvorijo medcelične stike.
Tudi to je bilo pomembno odkritje, vendar je v tistih letih Edelmana že pritegnil izziv nevrobiologije oz. možgan kot biološke osnove za [[um]] in [[zavest]], zato se je do 1980. let povsem preusmeril na to področje. Gradil je na svojem predhodnem delu in [[živčevje]] primerjal s sistemom pridobljene imunosti, saj gre v obeh primerih za sistema, ki sta pri vsakem posamezniku izpostavljena drugačnemu okolju in se spreminjata vse življenje. V naslednjih treh desetletjih je razvil svojo teorijo »nevralnega darvinizma« – po tej teoriji naj bi v populaciji živčnih celic potekal podoben proces nastajanja raznolikih povezav in nato njihova selekcija na podlagi zunanjih dražljajev kot to velja za populacijo protiteles. Zavrnil je podobo možgan kot [[računalnik]]a in se namesto tega osredotočil na dinamičnost in plastičnost sistema.
Za raziskave na tem področju je leta 1981 ustanovil Inštitut za nevroznanosti (The Neurosciences Institute, NSI), ki se je leta 1992 preselil v namensko zgrajen kompleks v kampusu Scrippsovega raziskovalnega inštituta v La Jolli (del mestnega območja [[San Diego|San Diega]], Kalifornija). Edelman je na Scrippsovem inštitutu tudi predaval. Svojo teorijo je opisal v vrsti znanstvenih člankov in več knjigah, ki pa so v strokovni javnosti naleteli na mešan odziv, predvsem zaradi izrazito zgoščenega sloga, ki je bil celo marsikomu iz stroke nerazumljiv. Nastalo je tudi znamenito rivalstvo med njim in nobelovcem [[Francis Crick|Francisom Crickom]] (soodkriteljem zgradbe [[DNA]], ki se je prav tako v kasnejšem obdobju kariere preusmeril v nevroznanost), ki je razvil nekoliko drugačno filozofijo uma.
Inštitut za nevroznanosti, ki se je leta 2012 ločil od Scrippsovega inštituta, je vodil praktično do svoje smrti leta 2014.
== Priznanja ==
Okrog odkritja natančne zgradbe protiteles je hitro nastalo živahno raziskovalno področje, ki je omogočilo viden napredek klinične imunologije. Zanj sta Edelman in Porter že nekaj let po objavi aminokislinskega zaporedja prejela Nobelovo nagrado za imunologijo in medicino.
== Sklici in opombe ==
Vrstica 39 ⟶ 56:
== Viri ==
* {{navedi
* {{navedi revijo |last=Chedd |first=Graham |date=1979-10-19 |title=Nobel prizes for antibody structure |url=https://books.google.si/books?id=BxQHMvp1LHgC&pg=PA142 |journal=New Scientist |volume=56 |issue=816 |pages=142–143}}
* {{navedi revijo |last=Rutishauser |first=Urs |year=2014 |title=Gerald Edelman (1929–2014) |journal=[[Nature]] |volume=510 |issue=474 |doi=10.1038/510474a}}
* {{navedi revijo |last=Seth |first=Anik K. |year=2014 |title=Darwin's neuroscientist: Gerald M. Edelman, 1929–2014 |journal=Frontiers in Psychology |volume=5 |issue=896 |doi=10.3389/fpsyg.2014.00896}}
* {{navedi revijo |last=Tononi |first=Giulio |year=2014 |title=Gerald M. Edelman (1929–2014) |journal=[[Science]] |volume=344 |issue=6191 |pages=1457 |doi=10.1126/science.1257185}}
* {{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2014/05/23/science/gerald-m-edelman-nobel-laureate-and-neural-darwinist-dies-at-84.html?_r=0 |title=Gerald M. Edelman, Nobel Laureate and ‘Neural Darwinist,’ Dies at 84 |last=Weber |first=Bruce |date=22.5.2014 |work=[[The New York Times]] |accessdate=13.6.2017}}
Vrstica 46 ⟶ 65:
{{Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Edelman, Gerald}}
[[Kategorija:Ameriški nevroznanstveniki]]
Vrstica 57 ⟶ 76:
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Rockefeller]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Rockefeller]]
[[Kategorija:Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti]]
[[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti ZDA]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino]]
| |||