Mezgovnica: Razlika med redakcijama

dodanih 20 zlogov ,  pred 5 leti
m
(Nova stran z vsebino: {{Infobox anatomy | Name = Mezgovnica | Latin = vas lymphaticum | GraySubject = | GrayPage = | Image = Illu lymph capillary.jpg | Caption = Limfne...)
 
 
== Zgradba mezgovnih obtočil ==
Mezgovna obtočila se začnejo kot slepi konci najmanjših mezgovnic – mezgovnih lasnic (limfnih kapilar). Njihov [[endotelij]] je zelo prepusten in vanje intersticijska tekočina kot limfa vdira iz okolnega tkiva, če je tlak v tkivnem [[intersticij]]u dovolj visok.<ref name=baluk>{{cite journal |last= Baluk|first= Peter |author2=Jonas Fuxe |author3=Hiroya Hashizume |author4=Talia Romano |author5=Erin Lashnits |author6=Stefan Butz |author7=Dietmar Vestweber |author8=Monica Corad |author9=Cinzia Molendini |author10=Elisabetta Dejana |author11=Donald M. McDonald|date= 10. 9. 2007|title= Functionally specialized junctions between endothelial cells of lymphatic vessels |journal= Journal of Experimental Medicine|volume= 204|issue= 10|pages= 2349–2362|url= http://www.jem.org/cgi/content/full/204/10/2349|pmid=17846148|accessdate=7. 7. 2008 |quote=|doi= 10.1084/jem.20062596 |pmc= 2118470 }}</ref> Med celicami endotela limfnih kapilar so [[celičniMedcelični stik|medcelični stiki]]i, navidez podobni gumbkom, ki sestojijo iz beljakovinskih filamentov in ki omogočajo vtok limfe iz tkiva. Ko prostornina intersticijske tekočine naraste, se pore med endotelijskimi celicami zaradi raztezanja povečajo, zato lahko več tekočine vstopi v kapilaro.<ref name=Shayan2006/> Poseben sistem zaklopk, podobno kot v venah, je odgovoren za pretok limfe v želeno smer in preprečuje njeno vračanje v tkivo.<ref name=baluk/> Mezgovne lasnice imajo med seboj številne povezave ([[anastomoza|anastomoze]]) in tako tvorijo zelo fino mrežje.<ref name=hollinshead/>
 
Limfa se iz lasnic izteka v večje mezgovnice, v katerih so zaklopke in žilna stena iz [[gladka mišičnina|gladke mišičnine]] in so krčljive oziroma kontraktilne.<ref name=Shayan2006/> Gre za aferentne mezgovnice, v katerih se vzdolž njene dolžine zbira limfa iz več in več mezgovnih lasnic ter naposled doseže bezgavko. Limfa zapusti bezgavko po eferentni mezgovnici, ki vodi bodisi do naslednje bezgavke (kot aferentna mezgovnica dotične druge bezgavke) ali pa na koncu v veliki mezgovnici oziroma mezgovoda, po katerih se steka v venski sestav.<ref name=hollinshead>{{cite book |last= Rosse|first= Cornelius|author2=Penelope Gaddum-Rosse |title= Hollinshead's Textbook of Anatomy|edition= Fifth|publisher= Lippincott-Raven|location= Philadelphia|isbn= 0-397-51256-2|pages= 72–73|chapter= The Cardiovascular System (Chapter 8)}}</ref> Mezgovoda sta dva, desni mezgovod (desni limfni vod) in prsni mezgovod (torakalni limfni duktus). Desni mezgovod zbira limfo iz desne polovice [[glava|glave]] in [[vrat]]u, [[desne roka|roke]] in desne strani [[prsni koš|prsnega koša]] in praviloma nastane z združitvijo desnega jugularnega trunkusa, desnega subklavijskega trunkusa in desnega bronhomediastinalnega trunkusa ter se izliva v desni [[venski kot]]. Prsni mezgovod je največja mezgovnica v telesu; začne se s hilusno cisterno in vodi limfo iz [[spodnji ud|spodnjih udov]], organov v [[trebušna votlina|trebušni votlini]] in [[medenica|medenici]], iz levega dela prsnega koša, levega zgornjega uda in levega dela glave in vratu. Izliva se v levi venski kot.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512757/duktus?sl=61&dictionaries=95&query=duktus&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 2. 2017.</ref>